Podpis pogodbe za izdelavo Celostne prometne strategije Občine Grosuplje

Občina Grosuplje je uspešno kandidirala na javnem razpisu za pridobitev EU sredstev za sofinanciranje izdelave celostne prometne strategije za našo občino. Za izdelavo te strategije je bil izbran izvajalec podjetje Harpha Sea d.o.o, v sredo, 25. maja 2016, pa sta tako direktor občinske uprave Dušan Hočevar in direktor podjetja Harpha Sea Aljoša Žerjal že podpisala pogodbo za izdelavo Celostne prometne strategije Občine Grosuplje. Pogodbena vrednost znaša cca. 33.000 evrov z ddv.

Namen izdelave Celostne prometne strategije Občine Grosuplje je priprava strokovnega dokumenta, v katerega se bo vključilo vse ključne akterje na področju urejanja prometa in kateri bo ključni dokument za izvajanje investicij. Namen izdelave te strategije bo tako reševanje težav v prometu, pri tem pa je potrebno upoštevati temeljne zakonitosti trajnostnega načrtovanja, s poudarkom na izboljšanju kakovosti zraka, višji kakovosti bivanja in ustvarjanju dobrih pogojev za pešce, kolesarje in drug nemotoriziran promet. Prav tako bo njen poudarek na ustvarjanju pogojev za podjetno in gospodarsko uspešnejše okolje.

Gre za nov pristop k načrtovanju prometa, ki temelji na obstoječih metodah načrtovanja in jih dopolnjuje z ustreznimi načeli vključevanja, sodelovanja in vrednotenja na način, da z njimi izpolni potrebe po boljši kakovosti bivanja v mestu za sedanje in prihodnje generacije.

Izdelava Celostne prometne strategije se začne z analizo, kaj želi občina doseči, in šele na podlagi nje se določijo ukrepi za doseganje zastavljenih ciljev. Pri njihovem izboru se najprej preveri potencial mehkih ukrepov, ki ne vključujejo gradnje (zmanjšanje povpraševanja in sprememba načinov prevoza, učinkovitejša raba prometnic,…). Šele v primeru, da ti ukrepi ne rešijo težav, se iščejo infrastrukturne rešitve.

Občina bo tako v okviru Celostne prometne strategije proučila smiselnost, potrebnost in možnosti za izvedbo naslednjih ukrepov:

• ureditev kritičnih točk na železniški infrastrukturi (podhodi, nadhodi),
• ureditev kritičnih točk na cestni infrastrukturi,
• ureditev potrebne infrastrukture za pešce – dograditev hodnikov za pešce v naseljih in na območjih z večjim deležem peš prometa,
• ureditev prometa v okolici javnih zavodov (šole, vrtci),
• ureditev varnih šolskih poti,
• ureditev ožjega in širšega območja železniške postaje tako, da se vzpostavi kvalitetno potniško vozlišče za mesto in občino Grosuplje,
• izboljšanje kolesarske infrastrukture:
  - povezanost kolesarskih stez in boljša navezanost na že obstoječe kolesarsko omrežje,
  - samopostrežna izposoja koles,
  - vzpostavitev novih kolesarskih poti,
  - vzpostavitev ustrezne infrastrukture ob kolesarskih poteh (stojala za kolesa),
• obvoznica - vodenje tranzitnega prometa mimo mesta – Adamičeva cesta tako postane glavna mestna os, z več prostora za kolesarje, pešce in druge mestotvorne dejavnosti,
• izvedba ukrepov za umirjanje prometa,
• ureditev mirujočega prometa,
• obogatitev potniškega voznega reda javnega železniškega prometa z več dnevnimi povezavami z namenom zmanjševanja števila dnevnih migracijskih cestnih potovanj,
• posodobitev avtobusnih prog in okrepitev števila avtobusnih voženj na nivoju lokalnega in regionalnega avtobusnega prometa,
• zagotovitev lokacije prestopne točke P+R (parkiraj in se pelji) na širšem območju avtobusne in železniške postaje,
• druge oblike mobilnosti: ureditev konjeniških poti,
• izobraževalno ozaveščevalne dejavnosti o trajnostni mobilnosti, informiranje in ozaveščanje prebivalcev o pomenu in prednosti hoje in kolesarjenja, kar bo vplivalo na spreminjanje potovalnih navad prebivalcev (izobraževanja: vrtci, šole, občani)…

Z izdelavo celostne prometne strategije in njenim izvajanjem bo tako občina še bolj trdno stopila na pot trajnostne mobilnosti. Proces spreminjanja načina dela in drugačen pristop k reševanju prometnih težav sta bistvena za spremembe, tako na ravni urejenosti mesta, ki bo postalo prijaznejše pešcem in kolesarjem, kot tudi na ravni spreminjanja potovalnih navad občanov, ki bodo na račun manjše uporabe avtomobilov prispevali k večjemu deležu trajnostnih oblik mobilnosti.

Operacijo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi št. 4: Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja, prednostne naložbe št. 4.4: Spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagoditvenimi ukrepi, v okviru specifičnega cilja Razvoj urbane mobilnosti za izboljšanje kakovosti zraka v mestih. Financira se 85 % javnih upravičenih izdatkov operacije. Sredstva do te višine se zagotavljajo iz namenskih sredstev Evropske unije, Evropskega kohezijskega sklada in sredstev proračuna RS v razmerju 85:15.