SLOVESNOST OB DNEVU DRŽAVNOSTI NA POLŽEVEM

Slovenija, naša in edina domovina, rojena 25. junija 1991, je po osamosvojitvi od Jugoslavije potegnila skupaj obronke treh svetov, alpskega, panonskega in mediteranskega. Ogradila jih je s skoraj 1400 km meje in si odprla morsko pot čisto na koncu najsevernejšega zaliva Sredozemskega morja.

V sredo, 25. junija 2014, se je na Polževem odvila slovesnost ob dnevu državnosti, 23. obletnici samostojnosti Republike Slovenije. Na prireditvi so prisotne pozdravili in nagovorili župani občin soorganizatoric Ivančna Gorica Dušan Strnad, Grosuplje dr. Peter Verlič in Dobrepolje Janez Pavlin ter predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs. Slavnostni govornik je bil Janez Janša, ki pa se zaradi znanega razloga prireditve ni mogel udeležiti, zato je njegov govor prebral Zvone Černač.

Praznovanje najsvetlejšega dne za slovenski narod, praznovanje rojstnega dne matere domovine Slovenije so s pesmijo, plesom in recitacijo obogatili tenorist Matej Vovk, tercet Za umret, združeni Godba Stična in Godba Dobrepolje, KD France Prešeren - Folklorna skupina Račna, ansambel Jana Zrneca ter pesnika Tone Kuntner in Igor Pirkovič.

Župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad je vse prisotne, še posebej pa tiste, ki so se pred 23 leti z orožjem v roki postavili v bran tej mladi državi, in vsa ta leta tudi delali v njeno dobro, lepo pozdravil na Polževem, v krajevni skupnosti Višnja Gora, v občini Ivančna Gorica. Slogan občine Ivančna Gorica je prijetno in domače, naj bo takšno počutje tudi ta dan na Polževem, je dejal.

Župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič je povedal, da so na predvečer praznika dneva državnosti na Ostrem vrhu nad vasjo Čušperk v občini Grosuplje slovesno in visoko dvignili slovensko zastavo, ki se vidi od daleč. In to ni prva zastava v občini Grosuplje. Prva zastava slovesno in visoko dviga se v nebo nad gradom Boštanj. Župan je prepričan, da tudi ta zastava ne bo zadnja. In ko bodo slovenske zastave preplavile našo domovino, ne bo nihče več odšel v zapor samo zato, ker je nedolžen. »Bog živi Slovenijo! Srečno!« je zaključil župan.

Župan občine Dobrepolje Janez Pavlin je v svojem nagovoru povedal, da je bil pred 23 leti velik dan za Slovenijo. Slovenski narod se je odločil, da bo svoboden, samozavesten, uspešen v družini narodov. Župan nas je spomnil na zapis Ivana Cankarja: »Domovina, ti si kakor zdravje.« Ob tem je dejal, da je zdravje vrednota, ki jo ljudje cenimo, in se vprašal, ali nam prelepa Republika Slovenija pomeni še kako veliko vrednoto. 

Župan Janez Pavlin je še povedal, da je prišel čas, ko moramo z vso odgovornostjo in pogumom sprejeti odločitve, ki bodo vrnile tisti, že skoraj pozabljeni sij v očeh naših državljank in državljanov. V kolikor se bomo vsi, prav vsi, v naši prelepi državi potrudili, da bomo sledili zastavljenim ciljem, kot so prizadevanje za polno življenje, za urejeno družbo in varno prihodnost, predvsem pa bomo enotno nastopili pri najpomembnejših strateških vprašanjih razvoja naše države, ki jih ni malo, potem je pred nami dobra in lepa bodočnost. Mi smo država. Če hočemo spremeniti državo, moramo začeti pri sebi. Župan je končal z mislijo Antona Martina Slomška, ki jo je zapisal pred 150 leti, in je še kako aktualna tudi danes: »Domovina je naša ljuba mati! Bodimo si med seboj kakor dobri otroci in pomagajmo iz vseh moči k sreči domovine in vsakega prebivalca.«

Slovenci smo dolga stoletja čakali na to, da smo dobili svojo državo, je uvodoma povedal predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs. Ta dogodek, ta srečen dan pred 23 leti, je bil posledica zgodovinskih okoliščin, predvsem pa posledica vizije, poguma in odločnosti tistih, ki so nas takrat vodili. Vodili pa so nas ljudje, ki so bivši totalitarni sistem dojemali kot ječo, ki so bili že takrat nepravično zaprti, ki so že takrat vedeli, da bomo Slovenci lahko uspevali samo v samostojni državi. Ta država pa je bila posledica tudi tega, da je bivši sistem, bivša država, ekonomsko propadla.

Slovenci smo dve od zavez v Majniški deklaraciji iz leta 1989 uresničili. Relativno hitro smo uspeli z lastno državo. Uspešno smo se vojaško uprli agresorju in doživeli mednarodno priznanje. Tisti tretji del, ki so ga civilne družbe ponovno zapisale v Majniški deklaraciji 2014, pa na žalost ni uresničen. Eden od teh sistemov, ena od teh vrednot, ki jih v 23 letih nismo uspeli zagotoviti, je gotovo preobrazba in pravično sodstvo.

Aleš Hojs je še povedal, da domoljubi niso nacionalisti. Domoljubje in nacionalizem sta dve različni stvari. Nacionalisti potrebujejo zunanjega sovražnika, domoljubi ne. Nacionalisti so zunanjega sovražnika potrebovali že v prejšnjem sistemu, takrat je ta pretežno prihajal iz severa in zahoda, danes pa govorijo o sovražniku, ki prihaja iz Bruslja. Domoljubi o zunanjem sovražniku ne govorijo, govorijo o domovini, o vrednotah naše domovine, predvsem pa o tem, da želimo Slovenci živeti bolje.

»Slovenija je pred 23 leti postala država. Samostojna država. V zibelko smo ji položili demokratično ureditev in, takrat smo bili v to prepričani, tudi pravičnost, vladavino prava. Po 23 letih vemo, da smo bili v zmoti. Vsaj večina tistih, ki smo s srcem verjeli, da smo popkovino z bivšim totalitarnim režimom presekali in da se nikoli več ne more vrniti čas, v katerem se lahko pravosodje na najbolj grob način zlorabi za odstranitev enega najpomembnejših utemeljiteljev slovenske države,« so bile uvodne besede Zvoneta Černača, v nadaljevanju pa je zbranim na Polževem prebral govor Janeza Janše, ki je izpostavil čas osamosvojitve, čas, ki je omogočil, da je naš narod postal suveren, sam svoj gospodar.

V času osamosvojitve Slovenije, ki se v svoji zgodovinski končnici razteza od leta 1987 do leta 1992, posebej izstopajo dnevi Vojne za Slovenijo. To so bili tedni, dnevi in ure v juniju in juliju 1991, ko je bilo vse na kocki. Samostojna in evropska prihodnost Slovencev, demokratična ureditev, naša vera in postave, blaginja in naša življenja. To so bili dnevi, ko se je maja 1990 razoroženi narod ponovno postavil za svoje pravice, razglasil samostojno Slovenijo in se uprl agresiji JLA.  

V tistih dneh je nekaj odstotkov Slovencev, ki so ob množični podpori naroda prijeli za vsako razpoložljivo orožje in se skupaj s civilno obrambo zoperstavili tehnično 5. najmočnejši vojski v Evropi, s svojim pogumom doseglo nemogoče in izpisalo končno dejanje prehoda slovenskega naroda v nacijo.  

Pogum Slovencev je takrat občudoval ves svet. Predstavniki najmočnejših držav na svetu, ki so še nekaj dni pred vojno trdili, da nas ne bodo nikoli priznali, so zaradi našega poguma spremenili svoje stališče. Svetovni tisk je v nekaj dneh spremenil odnos do Slovenije in prestopil na našo stran. Ameriška visoko nakladna revija People je svojemu zapisu o vojni za Slovenijo dala naslov: »Miš, ki je zarjovela«. Slovenci po svetu so kot eden stopili na ulice metropol, zasuli vlade s pismi in pozivi ter podprli boj svoje domovine proti Goljatu. Kljub nasprotovanjem osamosvojitvi v delu leve politike, ki nas je razorožila, pa je bil slovenski narod enoten. Enoten kot še nikoli prej in zelo pogumen.  

Kljub velikanski vojaški in siceršnji premoči agresorja, neenotnosti v politiki in nekaterim našim napakam pa je Slovenija v strateškem smislu prevladala nad SFRJ in JLA in zmagala.  

Janez Janša je ob koncu zapisal, da si prav vsi udeleženci za to akcijo zaradi njenega velikanskega pomena zaslužijo najvišje osamosvojitveno odlikovanje Znak svobode. Mogoče bo samostojna Slovenija kdaj premogla predsednika republike, ki je bil tako kot oni s srcem za osamosvojitev in jim bo to odlikovanje resnično podelil.

Vojna za Slovenijo je vsak dan odkrila na tisoče junakov v slovenskem narodu. Fantov in mož, ki so iz ljubezni do domovine premagali strah. Za orožje so prijeli zato, da branijo svoj dom, svojo vero in postave. Slovenijo. Odlično so opravili. Po zmagi so odšli na svoje domove. Država jih je zaenkrat pozabila, domovina in zgodovina jih ne bosta nikoli.