Na tradicionalnem slovenskem zajtrku v vrtcu Tinkara
V petek, 21. novembra 2014, sta župan dr. Peter Verlič in direktor občinske uprave Dušan Hočevar v občinski hiši sprejela ministra za infrastrukturo in prostor dr. Petra Gašperšiča in njegovega sekretarja Petra Dolinarja. Pogovor je tekel o aktualnih projektih naše občine, ki zadevajo tudi Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, vsi skupaj pa so se nato pridružili Žogicam na tradicionalnem slovenskem zajtrku v vrtcu Tinkara.
Tradicionalni slovenski zajtrk je vseboval med, maslo, kruh, mleko in jabolko. Malčki so bili mnenja, da je zajtrk odličen, njihovemu mnenju pa so se pridružili tudi povabljeni gostje, minister dr. Peter Gašperšič, njegov sekretar Peter Dolinar, župan dr. Peter Verlič, direktor občinske uprave Dušan Hočevar, na zajtrk pa so povabili tudi ravnateljico vrtca Majdo Fajdigo.
Malčki so nam še povedali, da takšen zajtrk v vrtcu večkrat jejo. Še posebno dober je med, ki je sladek, pa tudi zelo zdrav, zraven pa se odlično prileže še skodelica mleka. Vseeno pa so nam zaupali, da so veseli tudi takrat, kadar dobijo za zajtrk Nutello.
Minister, ki je tudi naš občan, je ob dogodku povedal, da si v tem hitrem tempu življenja preredko vzamemo čas za zajtrk, ki je izrednega pomena, ob tem pa nam zaupal, da mu je v posebno veselje, da se je ponovno oglasil v vrtcu, ki so ga obiskovali tudi njegovi otroci. Župan pa je povedal, da se malčkom pri pravem slovenskem zajtrku rad pridruži prav vsako leto.
Tradicionalni slovenski zajtrk je ob dnevu slovenske hrane v vrtcih in osnovnih šolah letos potekal že tretje leto zapored. Namen projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Hrana iz lokalnega okolja je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost. Zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja manj aditivov, kot so konzervansi, barvila ipd., taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu. Z naročanjem živil od lokalnih pridelovalcev/predelovalcev posredno pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti, zagotavljamo trajnostno rabo površin, namenjenih pridelavi hrane, ohranjamo delovna mesta na podeželju in dvigamo stopnjo samooskrbe s kakovostno, lokalno pridelano hrano ter tako izboljšujemo prehransko varnost prebivalstva.