Naravne vrednote na območju Gajnič in Tlak
»Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital,« nosi naslov Strategija Evropske unije za biotsko raznovrstnost do leta 2020, v njej pa je biotska raznovrstnost opredeljena kot: izjemna pestrost ekosistemov, vrst in rodov okoli nas, je naše življenjsko zavarovanje, ki nam daje hrano, svežo vodo in čist zrak, zavetišče in zdravila, blaži naravne nesreče, škodljivce in bolezni ter prispeva k uravnavanju podnebja. Biotska raznovrstnost je tudi naš naravni kapital, ki zagotavlja ekosistemske storitve, na katerih temelji naše gospodarstvo.
Biotska raznovrstnost je tako še kako pomembna, njena izguba poleg podnebnih sprememb, s katerimi je neločljivo povezana, predstavlja največjo svetovno grožnjo okolju.
Eden takih biserov z bogato biotsko raznovrstnostjo je Radensko polje, uvrščeno med Natura 2000 območja. Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, na katerih želimo ohraniti živalske in rastlinske vrste ter habitate, ki so redki ali pa so v Evropi že ogroženi. Na Radenskem polju se tako varuje kar 10 živalskih vrst (navadni ris, rjavi medved, volk, drobnovratnik, ozki vretenec, pezdirk, črtasti medvedek, travniški postavnež, močvirski cekinček, človeška ribica) in 3 habitatne tipe (travniki s prevladujočo stožko na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh, presihajoča jezera, jame, ki niso odprte za javnost).
Izjemno biotsko pestrost pa najdemo tudi na območju Gajnič in Tlak. Za to območje je Občina izdelala strokovne podlage že v letu 2012 in jih posredovala na pristojno službo za varstvo narave, na podlagi katerih se bo sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot, za katerega je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor. Pravilnik, ki v svoji vsebini obravnava tudi območje Gajnič in Tlak, je trenutno v javni obravnavi, območje pa je začasno zavarovano z Odlokom o začasnem zavarovanju območja naravne vrednote na območju Gajnič in Tlak, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Grosuplje.
Omenjeno območje Gajniče – Tlake se širše gledano nahaja na zahodnem delu Dolenjskega podolja, ki je najbolj severozahodna pokrajinska enota Dolenjske. Umeščeno je na mejo med Ljubljanskim barjem na zahodu in Dolenjskim podoljem, natančneje Grosupeljsko kotlino na vzhodu. Zavzema površino 686.506 m2 oz. 68,65 ha. Če pogledamo z ožjega vidika, leži na skrajnem severovzhodnem delu občine Grosuplje. Na zahodu meji na sosednjo občino Škofljica, na severu na glavno cesto Škofljica – Šmarje – Sap, na vzhodu na naselji Tlake in Gajniče. Gre za relativno ozko in podolgovato območje gozdov in kmetijske kulturne pokrajine, ki se je razvilo v dolini vodotoka Graben z obronki bližnjih gričevij. Nadmorske višine se gibljejo od 292 do 335 m n.v.. Območje je zaradi podvrženosti poplavam redko poseljeno ter namenjeno predvsem opravljanju kmetijstva na ekstenzivnih mokrotnih travnikih. Najbolj gričevnat oz. dvignjen svet prekriva gozd.
Strokovne podlage za zavarovanje območja je izdelalo podjetje Matrika svetovanje, ki je izvedlo pregled naravnogeografskih in družbenogeografskih značilnosti območja ter inventarizacijo ptic, dvoživk, kačjih pastirjev, metuljev in višjih rastlin na območju.
V okviru inventarizacije ptic na območju začasno zavarovanega območja Tlak in Gajnič so zabeležili 48 vrst ptic, od tega 42 v gnezditvenem obdobju, kar je glede na 68,65 ha površine relativno veliko. Od vseh zabeleženih vrst v gnezditvenem obdobju le štiri niso uvrščene na rdeči seznam (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam) ptic gnezdilk v Sloveniji (mlakarica, siva vrana, šoja in sraka). Večina vrst (43) z omenjenega seznama spada v kategorijo, ki sicer pomeni, da niso ogrožene, vendar pa obstaja potencialna možnost ponovne ogroženosti. Dve vrsti pripadata kategoriji vrst, za katere je verjetno, da bodo v bližnji prihodnosti prešle v kategorijo prizadetih vrst, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej. Tri vrste (sloka, zelena žolna in vodomec) pa spadajo v kategorijo močno ogroženih vrst.
Od vrst, ki so kvalifikacijske za območja Natura 2000, so na območju zabeležili mlakarico, sloko, rjavega srakoperja in vodomca. Na nivoju Slovenije je pomembno predvsem opazovanje sloke, katere populacija je v zadnjem desetletju močno upadla.
V okviru inventarizacije dvoživk na območju Tlak in Gajnič je bila potrjena prisotnost sedmih vrst dvoživk. Sicer pa so v Sloveniji vse vrste dvoživk uvrščene na rdeči seznam.
V okviru inventarizacije kačjih pastirjev so beležili odrasle osebke kačjih pastirjev. Ker se na območju ne pojavljajo stoječe vode, so pričakovali le vrste tekočih voda in/ali kanalov/jarkov. Zabeležili so 15 vrst kačjih pastirjev, med njimi tudi naravovarstveno pomembnejši vrsti koščični škratec in povirni studenčar. Poleg zabeleženih vrst je pričakovano pojavljanje še nekaj dodatnih vrst, ki se sicer pojavljajo tudi na bližnjem Ljubljanskem barju ali njegovem obrobju. Območje Gajniče-Tlake je za kačje pastirje vsekakor pomembno, predvsem zaradi prisotnosti nekaterih (še) ohranjenih specifičnih habitatov (gozdni potoki, izviri, oligotrofni jarki idr.), ki so nujni za preživetje specializiranih vrst.
V okviru inventarizacije metuljev so na območju Tlak in Gajnič v času opazovanj evidentirali 43 vrst dnevnih metuljev in eno nočno vrsto – črtastega medvedka, ki je kvalifikacijska vrsta za območja Natura 2000.
Med evidentiranimi vrstami sta z vidika varstva pomembni vrsti močvirski cekinček in črtasti medvedek kot kvalifikacijski vrsti za območja Natura 2000 oz. močvirski cekinček, škrlatni cekinček in jagodnjakov slezovček, ki so ogrožene vrste iz rdečega seznama. Vse te vrste se na območju tudi razmnožujejo, saj so poleg metuljev potrdili tudi njihove hranilne rastline.
V okviru inventarizacije višjih rastlinskih vrst (semenke in praprotnice) pa so na območju popisali 263 taksonov, kar vključuje pojavljanje vsaj 261 vrst oz. križancev višjih rastlin, med zabeleženimi vrstami pa so tudi naravovarstveno pomembne vrste. Zabeležili so 9 zavarovanih vrst ter 8 vrst uvrščenih na rdeči seznam ogroženih vrst, skupaj 13 vrst. Med temi velja izpostaviti sledeče vrste: navadna rezika, majska prstasta kukavica, navadna močvirnica, širokolistni munec, navadna božja milost, močvirska kukavica in črnikasti sitovec. Na območju sicer lahko pričakujemo še kakšnih 100 dodatnih rastlinskih vrst, predvsem zato, ker popis ni vključeval zgodnje pomladanskih in pomladanskih vrst, zagotovo pa je bila kakšna vrsta tudi spregledana.







