Slavnostna prireditev ob občinskem in državnem prazniku dnevu državnosti 2016

V torek, 21. junija 2016, je potekala Slavnostna prireditev ob občinskem in državnem prazniku dnevu državnosti, Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje. Praznovali smo 21. rojstni dan naše občine Grosuplje in 25. rojstni dan naše domovine Slovenije.

Praznovanje smo pričeli z odkritjem obeležja pred lipo na Adamičevi ploščadi v Grosupljem, ki je bila posajena ob rojstvu naše domovine Slovenije, sledilo pa je še svečano odkritje obeležja pred lipo, ki je bila ob praznovanju 20-letnice razglasitve samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije posajena pred Kulturnim domom Grosuplje.

Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti se je odvila v dvorani Kulturnega doma Grosuplje. Slovesnosti so prisostvovali: poslanca Državnega zbora Janez Janša in mag. Andrej Šircelj, državni svetnik Alojz Kovšca, župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič, direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar s soprogo, slovenski častnik in veteran vojne za Slovenijo Tone Krkovič, župan sosednje Občine Škofljica Ivan Jordan, dobitniki priznanj, občinski svetnice in svetniki Občine Grosuplje, predsedniki Krajevnih skupnosti, vodje uradov občinske uprave Občine Grosuplje in direktorji zavodov Občine Grosuplje.

Mnogo desetletij in stoletij so utripala slovenska srca v pričakovanju samostojnosti naše države. Danes pa dvajset tisoč grosupeljskih src praznuje 21. rojstni dan svoje občine in 25-letnico samostojnosti naše države.

Praznični dogodek ob praznovanju 21. rojstnega dne občine Grosuplje in 25. rojstnega dne države Slovenije sta naznanili slovenska in evropska himna, svoje besede, misli in modrosti pa so z nami delili: poslanec Državnega zbora Janez Janša, slovenski častnik in veteran vojne za Slovenijo Tone Krkovič in župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič.

Ob praznovanju občinskega praznika so bila podeljena tudi priznanja Občine Grosuplje. Priznanje Občine Grosuplje z bronastim znakom Občine Grosuplje je prejela Maja Šeme, priznanje Občine Grosuplje s srebrnim znakom Občine Grosuplje je prejelo Kinološko društvo Grosuplje, dobitnik priznanja z zlatim znakom Občine Grosuplje pa je bil Prostovoljno gasilsko društvo Zagradec.

Na odru so se zvrstili in nas s petjem in glasbo vse navdušili: basbaritonist Marko Fink, učenka Osnovne šole Brinje Grosuplje Lara Žgajnar, Moški pevski zbor Šmarje – Sap, člani društva Sožitje, komorna zasedba Glasbene šole Grosuplje in otroci iz vrtca Kekec. Skozi prireditev nas je popeljala Lea Filipovič.

Poslanec Janez Janša se je v svojem govoru Grosupeljčankam in Grosupeljčanom zahvalil, da imamo lep in spoštljiv odnos do lip, do teh osamosvojitvenih dreves.

»Počaščen sem, da sem tukaj z vami tudi ob 25. obletnici slovenske državnosti, ob 25. rojstnem dnevu samostojne Slovenije. Pred petimi leti sem govoril za to isto govornico in danes bi povedal, ko gre za spomin na tiste čase, isto,« je dejal poslanec Državnega zbora Janez Janša.

Ta dan sta se v Grosupljem odvila dva prisrčna dogodka, eden ob osamosvojitveni lipi, ki smo jo posadili pred 25 leti, in eden ob lipi, ki smo jo posadili pred petimi leti, pred Kulturnim domom Grosuplje. Obe lepo uspevata.

Poslanec Janez Janša je povedal, da pa je drugače z osamosvojitveno lipo, ki smo jo posadili 26. junija 1991 na Trgu republike, takrat ko smo razglasili samostojno Slovenijo in tudi prvič dvignili novo slovensko zastavo.

S tisto lipo je nekoliko slabše. Listi so nekoliko porumenili in ne počuti se dobro na mestu, kamor so jo presadili. Morala bi biti tam, kjer je bila prvotno zasajena.

Ko smo lipo leta 1991 zasadili, so nadškofu dr. Alojziju Šuštarju, ko jo je blagoslovil, izklopili mikrofon, tako da ljudje niti pred televizijskimi sprejemniki niti na trgu niso slišali tistih besed blagoslova. Kot da to ni bilo dovolj, so jo ob rekonstrukciji trga presadili v park, zraven neke grobnice, ki simbolizira povsem nasprotne vrednote kot pa osamosvojitvena lipa.

»Ampak tukaj v Grosupljem je drugače, in zato te besede, ta čas izkoriščam predvsem vam v zahvalo, da ste dobro zalivali osamosvojitvena drevesa, v pravem in prenesem simbolnem pomenu, in da ti simboli slovenske osamosvojitve tukaj v Grosupljem živijo svoje mlado cvetoče življenje. Hvala vam in iskrene čestitke ob dnevu slovenske državnosti,« je še povedal poslanec Janez Janša.

Slovenski častnik in veteran vojne za Slovenijo Tone Krkovič je v svojem govoru povedal, da je bil eden ključnih dogodkov za osamosvojitev Slovenije, pri katerem je sodeloval sam, da so po volitvah aprila leta 1990 prepoznali taktično razorožitev Slovenije in kar je bistveno, v njej tudi prvi korak agresije proti Sloveniji.

»Drage sorojakinje, dragi sorojaki, Slovenke in Slovenci, lepo pozdravljeni. V prvi vrsti vam bi želel vsem čestitati ob 25-letnici naše države, največjem prazniku našega naroda,« je zbrane pozdravil slovenski častnik in veteran vojne za Slovenijo Tone Krkovič.

»Imamo biti na kaj ponosni, moramo biti, še veliko bolj, če govorim v generalnem smislu, na ta enkraten dosežek, ko smo vzpostavili temelje za bodoče generacije, za resno perspektivno življenje na dolgi rok za naprej,« je dejal Tone Krkovič. Vendar pa se pozneje stvari niso odvijale tako, kot smo si takrat želeli, in to je tisti drugi nekoliko bolj žalostni del zgodbe.

Osamosvojitev Slovenije in demokratizacija Slovenije sta bila hkraten proces, sam v tistem času aktivno ni sodeloval. Je pa poslanec Janez Janša, ki je ne samo sodeloval, ampak tudi dobro plačal ceno tistih časov.

Tone Krkovič se je v svojem govoru osredotočil na tiste točke tega časa, ki jih je sam doživel in se jih tudi dodobra spominja. Leta 1985 je bil poveljnik parade v Beogradu, poveljnik ešalona Slovenije, takrat je verjel, da je to slovenska teritorialna obramba, sicer teritorialna obramba iz leta 1968. Ta je res imela mnoge atribute slovenskosti, vendar pa je bila v sistemskem pogledu samo en pomemben del enovitih oboroženih sil takratne Jugoslavije, s poslanstvom absolutne zaščite teritorialne integritete takratne Jugoslavije in s poslanstvom zavarovanja režima takšnega kot je bil. Ne oziraje na ta globlja poslanstva je sam takrat v Beogradu svojo dolžnost z vsem srcem opravljal, ponosen, da je sredi Beograda poveljeval ešalonu 250 Slovencem.

Pol desetletja kasneje, leta 1989, je na položaju, ko je bil že direktor uprave za obrambo v Kočevju, naletel na dejanje, ki ga danes imenujemo akcija Sever.

Akcija Sever je ena od manipulacij, ki ima močan vpliv na sedanjost. Prodaja se jo kot primarno dejanje demokratizacije v Sloveniji. V resnici pa je šlo za zaščito obstoječega režima in slovenske partije.

Na tej točki je še povedal, da sam meni, da bivšo Jugoslavijo niso porušili demokrati, zrušila se je sama, zrušili so jo komunisti sami, ker se niso znali zmeniti, kako naprej. In mimogrede še, sam ne verjame v reforme režimov, kar se je pozneje prodajalo in se še danes prodaja. To je po njegovem mnenju neumnost. Ne verjame v reformirane režime in ne verjame v reformiranega komunista. Reformiranih režimov ni, treba jih je ukiniti. In pri nas jih nismo ukinili, nismo opravili lustracije in danes še kako plačujemo ceno tega. Boji se, da bo na dolgi rok treba še marsikaj plačati.

Tone Krkovič je nato v svojem govoru prešel na obdobje volitev, v tistem času se sam ni aktivno ukvarjal s politiko in ni imel nobenih političnih ambicij. Vseeno pa se spomni volitev meseca aprila leta 1990. Takrat je šlo za spopad dveh konceptov, reformirani komunisti so želeli ostati na oblasti, nasproti pa je nastopila opozicija, ki pa je povzela točke iz Majniške deklaracije, nosilna točka je tako bila samostojna in demokratična Slovenija. Na srečo je ta dobila nekaj več procentov.

Če bi na teh volitvah zmagala kontinuiteta, se ne bi zgodilo nič, prišlo bi le do določenih modifikacij. Tako pa je sledil plan B, ko je po Titu v roke krmilo prevzela Jugoslovanska armada in sledila je razorožitev.

Takrat je samoiniciativno reagiral in prišlo je do sestanka z Janezom Janšo. Upa si trditi, da je bil to usoden dogodek. Prepoznali so, da gre res za razorožitev Slovenije in kar se mu zdi bistveno, v tem so prepoznali prvi korak agresije. Jugoslovanska armada je z razorožitvijo že napadla Slovenijo. Ne na klasičen način iz Napoleonovih časov, ampak na moderen način strategije in taktike, ki jo je uporabila zelo uspešno. Slovenija je bila razorožena.

Bistveno je bilo, da so na tej točki pravilno prepoznali položaj in imeli pogum. Do junija 1991 jim je v Sloveniji uspelo vzpostavili popolnoma nov obrambno varnostni sistem, lojalen projektu samostojnosti in demokratizacije Slovenije. In v tej vojni, brez zmage v kateri ne bi bilo nikoli samostojne demokratične Slovenije, resnično spektakularno zmagali.

Sam se je kot vojak v svojem govoru osredotočil na vojaški in varnostni vidik, so pa se takrat odvijali tudi drugi procesi, od pisateljske ustave, preko Majniške deklaracije, procesa JBTZ itd. Izpostavil je plebiscit o samostojnosti Slovenije, na katerega bi morali biti ponosni vsi, saj smo pri tem uspehu kot narod, kot nacija participirali vsi. Rezultat na plebiscitu je bil krasen, idiličen. Vendar pa sam meni, da je žal čar uspeha tudi v 10% proti. Predolgo imamo namreč že opravka s temi 10%, to pa zato, ker lustracija ni bila speljana.

Uspeh je tako v pogledu osamosvojitve neverjeten in fenomenalen, demokratizacija pa je speljana zelo pomanjkljivo in tu nas čaka še veliko dela.

Ob koncu je svoje besede namenil mladim, naj ne nasedejo udbovskim fintam, da v Sloveniji ni pogojev za življenje, da ni perspektive za življenje, resnica je obratna. Slovenija je resnično eden najlepših koščkov sveta, z vsemi pogoji za življenje.

Problem pa je, da smo bili, to je bil naslov njegove diplomske naloge na angleški akademiji, Slovenija na Balkanu in v Združeni Evropi. Sam je imel velike borbe pri takšnih in drugačnih debatah, ker so nas uvrščali v balkanski prostor. Mi nismo nikoli bili Balkan. Mi imamo samo 70-letno izkušnjo življenja na Balkanu in to ni ostalo brez posledic. Tega se moramo zavedati, zato moramo tudi po krščanski maneri odpuščati tistim, ki drugače razmišljajo, pa tega ne dojamejo. Treba je komunicirati, razlagati, veliko delati na tem. Potruditi se moramo, da čim prej eliminiramo tiste silnice, ki nam ne pustijo naprej in nas blokirajo. Sam verjame, da se bo to kmalu zgodilo in da bodo mladi še kako radi ostali v Sloveniji. Tudi zdaj, ko bežijo, je prepričan, da ne bežijo na Balkan, da ne bežijo v Rusijo, ampak odhajajo v druge evropske države. »In mladi, po moji meri upornika vas prosim, ne moledovati, zahtevajte in sodelujte pri tem, da se vzpostavijo tudi v tej državi normalne evropske razmere. Videli boste, v Sloveniji bo še kako lepo živeti,« je svoj govor zaokrožil Tone Krkovič.

Župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič nam je v svojem govoru zaupal, da je Komisija za poimenovanje ulic v občini Grosuplje na njegov predlog poimenovala našo novo vpadnico, od krožišča pri Fortuni pa do Cikave, po idejnem očetu slovenske osamosvojitve dr. Jožetu Pučniku, torej v Cesto dr. Jožeta Pučnika.

»Slovenija in naša občina praznujeta rojstni dan. Praznujmo ga z zanosom, ponosno, veselo, radostno, domoljubno, kajti zavedati se moramo, če nimamo domovine, nimamo temelja naše identitete. In če nimamo naše identitete, kaj kmalu lahko zgubimo naše vrednostno središče. Kaj hitro lahko pozabimo na jezik, kaj hitro se lahko naša kultura zgubi v poplavi drugih večjih narodov, in kaj hitro bi se lahko zgodilo tisto, česar si nista želela oba velika moža, ki sta se dotaknila naše zgodovine, tudi naše občine zemljepisno, to sta Primož Trubar in France Prešeren,« je dejal župan dr. Peter Verlič.

Brez naše domovine ne bi bilo niti demokratične občine Grosuplje, ki se razvija zato, ker smo v samostojni Sloveniji. Zato imamo lahko vse to, kar smo dosegli. In občina Grosuplje je po 12 letih nazadovanja z novim vodstvom leta 2010 res napravila preboj. Preboj, ki ga ne ocenjujemo sami za sebe, zato da bi se hvalili, ampak so ga ocenili drugi. Občina Grosuplje spada med prvih 6 najboljših občin v Sloveniji po kvaliteti življenja, po vitalnosti življenja, smo mladim prijazna občina, smo občina prijazna starejšim, in močno se odpiramo tudi v svet v skladu z našo strategijo treh G-jev, gospodarno, gostoljubno in globalno.

»In če se vrnem nazaj, vsega tega ne bi bilo brez idejnega očeta slovenske osamosvojitve dr. Jožeta Pučnika. In zelo vesel sem, da lahko danes s tega mesta povem, da je včeraj Komisija za poimenovanje ulic v občini Grosuplje na moj predlog poimenovala to našo novo vpadnico, od krožišča pri Fortuni pa do Cikave, v Cesto dr. Jožeta Pučnika. Dr. Jože Pučnik si je želel pravične, demokratične Slovenije, pravne in evropske. Želel si je, da bi bila Slovenija moderna in zazrta v svet. Ta naša vpadnica na simbolni strani odpira našo občino v svet in nas vedno povabi domov. In to je darilo naše občine samostojni, svobodni Sloveniji. To je darilo nam vsem ob 25-letnici samostojnosti Slovenije,« je še povedal župan ter vsem zaželel lepo praznovanje. »Bog živi Slovenijo, naj živi občina Grosuplje. Srečno!« je še dejal.

Priznanje Občine Grosuplje z zlatim znakom Občine Grosuplje je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Zagradec.

Prostovoljno gasilsko društvo Zagradec je bilo ustanovljeno 6. julija 1946. Sredstva za nakup prve motorne brizgalne v naslednjem letu so člani društva pridobili z gledališko - kulturno dejavnostjo, ki je tudi v naslednjih letih spremljala delo gasilskega društva.

Že leta 1951 so zgradili in slavnostno otvorili gasilski dom, ki ostaja center gasilske dejavnosti, na razpolago pa je vsem krajanom za vaške in krajevne sestanke, za srečanja ob delovnih akcijah, kot je bila gradnja vodovoda, razširitve in izboljšanja elektro omrežja, meteorne kanalizacije, javne razsvetljave in asfaltiranja cestišč.

Prenova gasilskega doma se je začela leta 1986, končala pa z otvoritvijo in blagoslovitvijo doma ter slike zavetnika gasilcev svetega Florjana. V 80-ih in 90-ih letih so člani nešteto prostovoljnih ur pa tudi sredstev vložili v samo gradnjo in nabavo gasilskih vozil, motornih brizgaln in potrebne gasilske opreme.

V zadnjih letih vodstvo društva posebno pozornost posveča vključevanju mladih v gasilsko organizacijo. Ti so na tekmovanjih v kvizu in orientaciji na ravni Gasilske zveze Slovenije dosegli odlične rezultate, na meddruštvenih in občinskih tekmovanjih pa so uspešni tudi člani A. Taki in podobni preizkusi pripomorejo k učinkovitosti operativne enote, ki je v zadnjih letih uspešno posredovala ob različnih požarnih intervencijah in naravnih nesrečah.

Pogoje delovanja društva želijo člani še izboljšati. Lani so se odločili za temeljito prenovo podstrešja gasilskega doma in s tem pridobiti potreben prostor za gasilsko – športne vaje in priprave na tekmovanja.

V letošnjem letu so ob praznovanju 70-letnice društva izdali izjemen zbornik, v katerem je predstavljena zgodovina gasilskega društva, prepletena s krajevnimi dogodki, zgodovino Boštanja in cerkvice sv. Martina, predvsem pa z bogato kulturno dejavnostjo kraja. V slavnostnem letu se še bolj smelo povezujejo z ostalimi društvi in Gasilsko zvezo Slovenije, predvsem pa ostajajo zvesti svojemu poslanstvu v domačem kraju in z domačimi ljudmi.

Za bogatenje življenja naših občanov in predstavljeno delo je Prostovoljno gasilsko društvo Zagradec prejelo priznanje Občine Grosuplje z zlatim znakom Občine Grosuplje.

Priznanje Občine Grosuplje s srebrnim znakom Občine Grosuplje je prejelo Kinološko društvo Grosuplje.

Začetki delovanja Kinološkega društva Grosuplje segajo v davno leto 1984. Tega leta je bila v okviru Kinološkega društva Krim ustanovljena samostojna sekcija Grosuplje, katero je v začetku sestavljalo 18 lastnikov in ljubiteljev psov različnih pasem z območja občine Grosuplje. Takoj so začeli z delom in ob vzpodbudi lokalnega okolja, Kinološkega društva Krim, predvsem pa z veliko voljo članov sekcije 6. decembra 1985 ustanovili samostojno kinološko društvo.

Zanimanje lastnikov psov iz bližnje in širše okolice za kinološko dejavnost je preseglo vsa pričakovanja vodstva novoustanovljenega društva. Izvajali so različne oblike šolanja psov, istočasno pa tudi organizirali letne izpite šolanih psov, se udeleževali razstav doma in v tujini in skrbeli za rast in napredek društva. Veliko prostovoljnih ur je bilo potrebnih za ureditev poligona, vzdrževanje opreme in nenehno strokovno izobraževanje. Pravi razcvet je društvo doživelo po letu 1991, ko se je vadbeni prostor preselil na novo lokacijo pri Gasilskem centru Grosuplje. Prostor je omogočal organizacijo zahtevnejših kinoloških prireditev, vzrejnih pregledov in tudi usposabljanje za reševanje izpod ruševin. Ves čas delovanja društvo posveča veliko pozornost kinološkemu ozaveščanju občanov in izobraževanju svojih članov. Za svoja prizadevanja so bili večkrat nagrajeni, leta 2005 in 2010 pa so bili glavni nosilci organizacije svetovnih prvenstev v sledenju, ki je bilo obakrat organizirano v Grosuplju, izpeljano pa na Ljubljanskem barju in Bloški planoti. Dobro delo, izjemni rezultati ter strokovnost članov društva se odražajo tudi v dejstvu, da so mnogi uspešni in priznani člani Kinološke zveze Slovenije. Za naštete dosežke in za velik prispevek na področju razvoja kinologije in reševalnih akcij je Kinološko društvo Grosuplje prejelo priznanje Občine Grosuplje s srebrnim znakom Občine Grosuplje.

Priznanje Občine Grosuplje z bronastim znakom Občine Grosuplje je prejela Maja Šeme.

Maja Šeme je v svojem magistrskem delu Razvojni potenciali občine Grosuplje predstavila obsežno delo na področju znanstvenega raziskovanja za območje občine Grosuplje na podlagi aktualnih podatkov in problematik. Glavni cilji magistrskega dela so bili opredeliti stopnjo doseženega regionalnega razvoja občine Grosuplje, ki je služila kot temeljna podlaga za izoblikovanje tipizacije prostora glede na dosežen regionalni razvoj. Evidentirani so bili primeri dobrih praks aktiviranja razvojnih potencialov in predstavljene razvojne prednosti, slabosti, nevamosti in priložnosti v občini Grosuplje. Kot zaključek obseżnega dela pa so predlagane usmeritve za nadaljnji razvoj občine glede na njene razvojne možnosti.

Delo je bogato tudi s kartami, shemami, modeli in drugimi grafičnimi prikazi, od katerih je marsikateri Majino avtorsko delo. S tem je dokazala svojo strokovnost na področju kartografije in grafičnega prikazovanja. Magistrsko delo vključuje tudi mnenja in predloge občanov ter njihova razmišljanja o razvojnih potencialih občine, kandidatka pa ga je predstavila tudi na občini Grosuplje, ki je nekaj kartografskih prikazov iz magistrske naloge uporabila pri svojih projektih.

Za izjemno delo je Maja Šeme prejela priznanje Občine Grosuplje z bronastim znakom Občine Grosuplje.

Video: Brane Petrovič