Nacionalna preventivna akcija za večjo varnost kolesarjev

V ponedeljek, 16. 5. 2016, je Javna Agencija za varnost v prometu pričela z nacionalno preventivno akcijo za večjo varnost kolesarjev. Namen akcije je osveščati in informirati vse udeležence v prometu, glede ogroženosti kolesarjev in ustreznega ravnanja ter seveda izboljšati varnost kolesarjev v prometu.

V okviru izvajanja Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa 2013 – 2022 so kolesarji izpostavljeni kot eno izmed prioritetnih področij, z namenom doseganja skupnega cilja in sledenja Viziji 0, predvsem z ukrepi ter preventivnimi aktivnostmi na podlagi prometno-varnostne problematike ter ranljivejših skupin udeležencev v prometu. Hkrati nas k temu zavezuje tudi Evropska listina o varnosti v cestnem prometu, kjer se Javna agencija RS pridružuje večji prometni varnosti v Evropi s ciljem zmanjšati število mrtvih v cestnem prometu, ter v okviru katere je posebej izpostavljena ena izmed najbolj ranljivih skupin udeležencev v cestnem prometu – kolesarji.

V letu 2015 so bili kolesarji udeleženi v 7,4 % vseh prometnih nesreč v Sloveniji, med umrlimi v prometnih nesrečah je bilo 12 % kolesarjev, pri telesno poškodovanih pa jih je bilo 14,3 %. Delež kolesarjev med vsemi žrtvami je zadnja leta približno na isti ravni, vendar presega 10 % kar je meja bolj varnih držav in pomeni pomemben podatek, da je potrebno zagotoviti kolesarjem ter kolesarskemu prometu posebno pozornost. V letu 2015 je število umrlih kolesarjev na približno enaki ravni kot v zadnjih letih, zaskrbljujoče pa je, da se je povečalo število hudo telesno poškodovanih (za 12 %) ter tudi število prometnih nesreč z udeležbo kolesarja. V letu 2015 je na slovenskih cestah umrlo 14 kolesarjev, kar je 8 % več kot v letu 2014, 222 pa se jih je huje ter 976 lažje telesno poškodovalo.

Glede razdelitve po spolu, se je v povprečju poškodovalo 68,8 % moških, 31,2 % pa je bilo žensk, kar kaže na večjo ogroženost moških, verjetno pa tudi na njihovo večjo izpostavljenost in večje število moških kolesarjev. Vendar se je število žrtev med ženskami v letu 2015 v primerjavi z 2014 povečalo (v letu 2014 ni umrla nobene ženska kolesarka, v letu 2015 štiri, prav tako je bilo več žensk med hudo poškodovanimi).

Velika večina prometnih nesreč kolesarjev se je zgodila znotraj naselij (okrog 85 %), zato so nujni učinkoviti ukrepi na lokalni ravni in povezovanje nacionalne in lokalne ravni, najpogostejši vzroki prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev pa so bili neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil prednosti ter žal tudi nepravilna stran in smer vožnje. Delež povzročiteljev prometne nesreče s smrtjo kolesarja, je v zadnjem 5 letnem obdobju v več kot 60 % na strani kolesarja, čeprav se je v letu 2015 ta delež znižal na polovico (64% pri hudih ter lažjih poškodbah).

Glede na starost so izrazito najbolj ogroženi starejši kolesarji, in sicer je bilo v letu 2015 45 % umrlih kolesarjev starejših od 54 let, ter preko dve tretjini (66 %) v starosti nad 45 let. Med otroki do 14. leta starosti je bila ena smrtna žrtev zaradi nesrečnega spleta okoliščin in potencialnih nepravilnosti upravljavca ceste. Med otroci do 14. leta jih je bilo 8 huje ter 84 lažje telesno poškodovanih, kar skupaj predstavlja približno 8 % med umrlimi in hudo poškodovanimi kolesarji.

V letu 2015 se je problematika alkoholiziranosti kolesarjev, ki so povzročili prometno nesrečo v splošnem znižala za 13 %, prav tako so se zmanjšale posledice teh prometnih nesreč, saj noben kolesar ni umrl kot pijan povzročitelj v primerjavi s preteklimi leti. Skupen delež alkoholiziranih kolesarjev kot povzročiteljev prometne nesreče znaša približno 9 % in je primerljiv z deležem med vozniki motornih vozil (približno 9,8 %). Povprečna stopnja alkoholiziranosti pri kolesarjih povzročiteljih je skupno za vse nesreče 1,68 mg/l zraka, kar je izredno veliko.

Delež uporabe zaščitne čelade je po statističnih podatkih o kolesarjih, ki so bili udeleženi v prometni nesreči ter utrpeli hude ali smrtne poškodbe okrog 30 % in se povprečno v zadnjih petih letih ni pomembno spreminjal, pri umrlih je bil v preteklih letih nižji, v letu 2015 pa višji saj je 42 % kolesarjev uporabljalo čelado, še vedno pa jih skoraj 60 % čelade ni imelo v času nesreče.

»S preventivnim opozarjanjem za večjo varnost kolesarjev, želimo opozoriti na upoštevanje prometnih pravil, na odgovornejše vedenje kolesarjev v cestnem prometu in na dokaj nizko kulturo udeležencev v cestnem prometu. Vloga akcijskega načrta pri izboljšanju varnosti kolesarjev v cestnem prometu je predvsem na preventivnem opozarjanju pomembnosti uporabe varnostne čelade ter posledično zmanjšanje prometnih nesreč s hudimi posledicami ter smrtnim izidom. Cilj, ki smo ga zastavili v okviru preventivne akcije, je omogočiti varno kolesarjenje na javnih cestnih površinah v Sloveniji in zmanjšanje števila mrtvih in huje telesno poškodovanih kolesarjev za 20 % ter povečati uporabo čelade pri kolesarjih za 20 %,« je ob začetku akcije izpostavil Igor Velov, direktor Agencije.

Agencija bo v sklopu nacionalne preventivne akcije pripravila analizo varnosti kolesarjev, izvajala ter podpirala šolske, občinske in kvalifikacijska tekmovanja »Kaj veš o prometu«, organizirali bomo že 25. državno kolesarsko tekmovanje »Kaj veš o prometu«, kupili smo 11 kolesarskih poligonov, ki so namenjeni izposoji za usposabljanje spretnostne vožnje občinskim SPV in posameznim osnovnim šolam, 150 kolesarskih čelad za potrebe akcije »Bistro glavo varuje čelada« za demonstracijo po šolah, nudili bomo strokovno podporo za izvajanje kolesarskih izpitov in tekmovanj, ter sodelovali na portalu Kolesar ter organizirali ali sodelovali na številnih drugih preventivnih dogodkih.

PRAVILA ZA VARNO KOLESARJENJE:

• upoštevajte prometna pravila za kolesarje in prometne znake ter semaforje;
• vedno kolesarite po kolesarskem pasu ali stezi, kjer obstajajo, ali ob robu cestišča (približno 60 cm od roba, da se izogneš neravninam);
• ne kolesarite v nasprotni smeri, saj tako ogrožate sebe in druge, vozniki pa vas tako ne pričakujejo;
• kolesarite vedno ob DESNEM robu in po desni strani kolesarske steze, druge kolesarje ali oviro prehitevamo po LEVI;
• prilagodite svojo hitrost vožnje, saj so pogoste nesreče zaradi neobvladovanja kolesa (navzdol po klancu, v ovinku, na mokri ali spolzki površini)
• bodite VIDNI in uporabljajte luči na kolesu: spredaj belo, zadaj rdečo, da vas vozniki prej opazijo, nosite svetla in odsevna oblačila;
• vedno uporabljajte kolesarsko čelado, saj Bistro glavo varuje čelada;
• ne pozabite: Pomisli, poglej in šele nato, če je varno, zapelji;
• z rokami nakažite smer vožnje pri zavijanju ter vzpostavite očesni kontakt z drugimi udeleženci v prometu;
• preverite tehnično brezhibnost kolesa (ustrezna velikost, delovanje zavor, luči, napolnjenost gum);
• nikoli ne kolesarite pod vplivom alkohola, drog ali drugih psiho-aktivnih snovi;
• ne uporabljajte mobilnih telefonov ali drugih naprav med vožnjo kolesa, ker motijo tvojo pozornost;
• prtljago namestite na ustrezen nosilec ali košaro, oz. kolesarsko torbo;
• v primeru dežja uporabljajte kolesarsko pelerino in nikdar ne kolesarite z dežnikom v roki;
• poskrbite za varnost otrok na kolesu: obvezna čelada, kot potniki v posebnih sedežih ali prikolici;
• bodite pozorni na pešce in prilagodite svoje ravnanje, saj so oni še bolj ranljivi kot kolesarji.

Javna agencija Republike Slovenija za varnost prometa 

Sektor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu