20. obletnica grosupeljske Univerze

V četrtek, 23. maja, smo v Družbenem domu Grosuplje skupaj odpraznovali 20. obletnico naše Univerze.

S svojo prisotnostjo in slavnostnim nagovorom nas je počastila zasl. prof. dr. Ana Krajnc, predsednica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje in pred 40 leti avtorica njenega koncepta in ustanoviteljica.ki se je že na začetku svoje raziskovalne poti odločila za izobraževanje odraslih kot osrednje raziskovalno področje.

Študijske skupine grosupeljske Univerze so v časovnem preseku predstavili trije člani, kasneje pa še kratko in duhovito animatorji nekaterih skupin ter dva mentorja: Tone Rajh pohodništvo in Agata Freyer umetnostno zgodovino.

Osrednji dogodek prireditve je bila izročitev Priznanja Andreje Smolič njeni prijateljici Dori Adamič, ki je skupaj s pokojno Andrejo kar 19 let uspešno sovodila grosupeljsko Univerzo. Izročila ji ga je naša predsednica Marija Podvršič.

V spomin na pokojno Andrejo je Katja Bricelj napisala pesem Še malo, ki jo je prebral Ivo Puhar. Obe nekdanji sovoditeljici pa sta bili počaščeni še s prevodoma svojih kratkih spominskih zgodb v angleščino, ki so ju v nadaljevalni angleški skupini pripravili slušatelji pod mentorstvom Bože Krajcer. Tako smo v Družbenem domu prisluhnili Andrejini zgodbi The Cherry garden in Dorini An early memory.

Jubilej je bil poživljen s projekcijami iz predavalnic ter z razstav, ekskurzij, pohodov, uličnih dogodkov, z izdelki likovne in fotografske skupine, s knjigami, ki so izšle v (so)založništvu naše Univerze, z rožami z naših vrtov, dodatno pa ga je razgibala ženska glasbena skupina Brinke. Zanimivo sta se prepletali preteklost in sedanjost, z novimi idejami in izzivi pa se je kazala tudi pot v prihodnost.

Za konec nas je nagovoril Janez Pintar, podžupan grosupeljske občine.

Prireditev je zasnovala in uspešno vodila Boža Krajcer.

Za konec smo se še zadržali v preddverju, se malo okrepčali, predvsem pa se družili, kar je poleg pridobivanja znanja in fizične forme glavni namen tretje univerze.

Udeležba je bila visoka, kar pomeni, da nam ni vseeno.

Jožica Narat

Foto in video: Brane Petrovič

https://youtu.be/pFOb-5iV-cY?si=HMTtnlZFuoAytVIT

Katja Bricelj: Še malo

V meglice razpršena postajaš

ko prihajaš

ko te zagledam

nekje od daleč

in se zavrtiš

in rečem

pazi da ne padeš

in odhajaš.

Svoje stvari si razdala

so jih razdali

prodali

da ni ostalo nič.

A tvoja prijateljica obleče

tvoj mavrični plašč

in jaz vzamem v roke

tvojo težko knjigo

in tvojo majhno knjigo

in tvoj program koncertov ...

in vse skrbno

položim nazaj na polico.

Še malo

tvoje knjige, tvoji zapiski, svilena ruta

jagode v kozarcu marmelade

dva tisoč dvaindvajset ...

Še malo

komu bom predala, komu vsaj povedala

ko bo vse razpršeno v meglicah,

ki bodo izginile.