Krajevna skupnost Grosuplje
- predsednik, Nejc Kolmančič
- podpredsednica, Nataša Cingerle
- Robert Boh
- Marina Rački
- Štefka Zaviršek
- Andraž Zrnec
- Iztok Vrhovec
- Vasja Andrej Ambrožič
- Tadeja Anžlovar
- Jure Lovšin
- Vera Šparovec
- Damjan Mohar
- Marija Trontelj
Prebivalci: približno 12.100
Krajevna skupnost Grosuplje je že desetletja srce občinskega življenja, prostor, kjer se prepletajo gospodarski razvoj, družbene dejavnosti in vsakdan prebivalcev. Med letoma 1995 in 2015 se je iz manjšega mesta postopno preoblikovala v sodobno urbano središče, ki danes nosi prepoznavno podobo razvitega in živahnega kraja. V tem obdobju so zrasle ključne javne ustanove – občinska stavba, kulturni dom, knjižnica in športna dvorana Brinje – mesto pa je z urejanjem ulic, gradnjo obvoznice in prenovami osnovnih šol dobilo trdne temelje za nadaljnji razvoj. Krajevna skupnost je ves ta čas ostajala motor napredka celotne občine.
Pomemben mejnik v vsakdanjem utripu mesta se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah 29. avgusta 2011, ko je po Grosupljem prvič zapeljala nova linija Ljubljanskega potniškega prometa 3G. Z ureditvijo novih avtobusnih postajališč ob cesti Ob Grosupeljščici in postavitvijo brvi čez potok, ki je kmalu dobila ime Brv ljubezni, je bil prebivalcem omogočen hitrejši in prijaznejši dostop do javnega prevoza. Istega leta je mesto stopilo tudi na pot trajnostnega razvoja – decembra je bila postavljena prva električna polnilnica, na strehah osnovne šole Brinje in športne dvorane pa je začela delovati sončna elektrarna. Z leti so sledile nove polnilnice, energetska zgodba pa se je nadaljevala z izgradnjo dodatnih sončnih elektrarn, tudi na novih objektih, kot so šolski prizidek, parkirna hiša in mestna tržnica. Obdobje po letu 2014 je zaznamovala intenzivna energetska sanacija javnih stavb ter obsežna obnova cestne infrastrukture. Mesto je dobilo več novih krožišč, med njimi krožišče Logo, pri Fortuni, Pod gozdom in pred občinsko stavbo. Urejali so se pločniki, razsvetljava in varni prehodi za pešce, kar je bistveno izboljšalo prometno varnost in kakovost bivanja. Prenove so se nadaljevale tudi v okoliških naseljih, kjer so obnovili ceste, vaška središča in javne površine, med drugim na Perovem in Cikavi. Posebno mesto v razvoju Grosuplja ima skrb za izobraževanje, zdravje in socialno varnost. Prenovljeni prostori osnovnih šol, odprtje Centra aktivnosti Grosuplje, novega prizidka Zdravstvenega doma ter sodobne čistilne naprave so pomembno izboljšali pogoje za življenje vseh generacij. Z izgradnjo obsežnega kanalizacijskega sistema in nadgradnjo čistilne naprave je občina naredila velik korak k varovanju okolja in trajnostnemu razvoju. Mesto je svojo podobo bogatilo tudi z urejanjem javnih prostorov in zelenih površin. Pot zdravja, osvetljene pešpoti ob Grosupeljščici, drevored japonskih češenj ob Adamičevi cesti ter številne tematske in rekreacijske poti so prispevale k večji povezanosti prebivalcev z naravo. Obnova kulturnega doma, mestne tržnice in športnih objektov je dodatno okrepila družabno in kulturno življenje. V zadnjih letih se Grosuplje vse bolj uveljavlja tudi kot športno mesto. Prenovljeni športni park Brinje, novi športni park Grosuplje s sodobnim pumptrack poligonom ter nogometni park Brinje, ki izpolnjuje najvišje tekmovalne standarde, so dokaz premišljenih vlaganj v športno infrastrukturo. Hkrati so nastajali novi otroški parki, vadbeni otoki in regijski vadbeni poligon, ki spodbujajo aktiven življenjski slog vseh generacij. Z razvojem javnega prevoza, nadgradnjo železniške postaje, izgradnjo nadvozov, parkirnih hiš in uvedbo mestnih prevoznih storitev je Grosuplje postalo bolj povezano, dostopno in prijazno do prebivalcev ter obiskovalcev. Vse te naložbe in prenove skupaj pripovedujejo zgodbo mesta, ki se je v nekaj desetletjih iz kraja lokalnega pomena razvilo v sodobno urbano središče, a pri tem ohranilo občutek skupnosti in usmerjenosti v kakovostno življenje. Koščakova hiša Se pa KS Grosuplje ponaša tudi z raznoliko kulturno in naravno dediščino. Osrednje mestno območje zaznamujeta cerkvi sv. Mihaela, starejša iz leta 1305 in mlajša, prva moderna cerkev v Sloveniji, iz leta 1972, zasnovana v izrazito sodobnem slogu. Pomembno kulturno središče mesta predstavlja Mestna knjižnica Grosuplje. Nova stavba knjižnice je bila odprta leta 2007, arhitekta pa sta za obnovo stare Koščakove hiše z modernim prizidkom leta 2007 prejela Plečnikovo medaljo. Koščakova hiša je sodobno prenovljena meščanska hiša v Grosuplju, v njej je spominska soba Franca Koščaka, uprava mestne knjižnice in Turistično informacijski center. Mesto krasijo številni kamniti kipi, ki so jih ustvarili različni vrhunski kiparji in dajejo mestnemu prostoru estetsko globino. Na obrobju mesta se razprostira Koščakov hrib, priljubljen grič s sprehajalnimi potmi, fitnesom na prostem ter igralnico v naravi. Na širšem območju KS Grosuplje se nahajajo tudi nekatera rimska arheološka najdišča, med njimi sledovi rimskih cest, naselbin in grobišč, ki pričajo o starodavni poselitvi prostora. V okoliških vaseh se še ohranja tradicionalna podeželska arhitektura, ki dopolnjuje identiteto krajev z mirnim zelenim okoljem, kmetijsko krajino ter izhodišči za pohodništvo in kolesarjenje. Raznolikost naravnih lepot in zgodovinskih krajev ustvarja zaokroženo podobo prostora, ki je zanimiv tako za domačine kot za obiskovalce. S stalnim vlaganjem v infrastrukturo, prometno pretočnost in kakovost bivanja KS Grosuplje ostaja primer sodobne krajevne skupnosti, ki usklajuje rast mesta s spoštovanjem do prostora in ljudi.





