ŽIVE SLEDI PREŠERNIH LJUDI, proslava ob slovenskem kulturnem prazniku

7. 2. 2024 226
Včeraj je v avli Osnovne šole Šmarje - Sap potekala proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, Žive sledi prešernih ljudi.
 
Proslave so se udeležili župan dr. Peter Verlič, podžupana Janez Pintar in Matjaž Trontelj, direktorica uprave Zdenka Grozde, ravnateljica Osnovne šole Šmarje - Sap Pavlina Antolič, občinski svetnice in svetniki, številni drugi gostje in obiskovalci prireditve.
 
»Dobrodošli na naši Osnovni šoli Šmarje - Sap, na osrednji občinski prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku,« je zbrane pozdravila ravnateljica šole Pavlina Antolič.
 
»Pravijo, da je življenje brez praznikov kot dolga prašna cesta brez počivališča. Danes smo se zbrali, da bi se v hitrem tempu življenja za trenutek ustavili in si medsebojno podelili veselje ob prazniku, ki slavi moč ustvarjalnosti, moč lepote in umetniškega naboja,« je dejala. »Vez kot prevajalka lepot življenja v glasbo, ples, poezijo in dramo je živa in se proslavlja ne samo na velikih odrih, ampak tudi skozi ustvarjalnost krajevnih umetnikov, učiteljev in učencev. Skozi vsakdanjo borbo za lepoto življenja je tako umetnost vedno živa. Da pa je ne pozabimo, stalno odkrivamo sledi naših predhodnikov.« Tako je napovedala bogat kulturni program prireditve, krajevno obarvan.
 
»Naj bo nocojšnje praznično počivališče srečanje prešernih ljudi.«
 
Slavnostno nas je nato nagovoril župan dr. Peter Verlič. »Lep dober večer voščim, skoraj na predvečer slovenskega kulturnega praznika.«
 
Spomnil nas je, da je France Prešeren košček svojega življenja kot majhen deček preživel tudi v naši občini, na kopanjskem hribu, v objemu Radenskega polja.
 
In kot je razmišljal v nadaljevanju, smo se s Francetom Prešernom verjetno prvič srečali v osnovni šoli. Zato je zelo vesel, da je ta proslava, osrednja občinska prireditev ob kulturnem prazniku, prav v osnovni šoli. Šola je pravzaprav prvi hram kulture, kjer se mladi ljudje, otroci naučijo pesmi, poezije, lepe besede, kulture, tudi malo omike, pa plesa, vse tisto, kar šola prinese za življenje, da nas potem napravi prave ljudi, prave Slovence.
 
Sicer pa je zelo vesel, da je Osnovna šola Šmarje - Sap takrat, ko smo si za to prizadevali, postala samostojna. Vesel je, da bo Osnovna šola Brinje Grosuplje sedaj dobila nov prizidek za še več mladih, nadebudnih ljudi, ki se bodo učili tudi Prešernove poezije. »In kar je morda v tem trenutku najbolj pomembno, Glasbena šola Grosuplje letos praznuje 50 let svojega obstoja v tistih nemogočih razmerah, in zelo sem vesel, da bomo letos položili temeljni kamen za novo glasbeno šolo in zraven za še večjo dvorano,« je še dodal. »Mi bomo gradili zidove, objekte, infrastrukturo, vi pa boste tem objektom dali življenje, s tem ko boste nastopali, ko se boste učili in ko boste prispevali k lepšemu življenju v naši občini.« Kot je še povedal, pa nismo pozabili tudi na Šmarje - Sap. »Postopek za umeščanje kulturnega centra tukaj na prostoru starega družbenega doma je v teku. Upam, da bomo zmleli birokratske ovire in da bo tudi tukaj nastal manjši, prijeten medgeneracijski center.«
 
»Vse dobro vam želim in iskrene čestitke ob kulturnem prazniku. Srečno!«
 
Proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku je tako zaznamoval bogat kulturni program, ki so ga oblikovali zaposleni Osnovne šole Šmarje - Sap v sodelovanju s krajani, Moškim pevskim zborom Šmarje - Sap ter Mladinskim in Otroškim pevskim zborom Osnovne šole Šmarje - Sap.
 
Zdravljica, slovenska himna. Vprašali smo se o živosti kulture, še zlasti o aktivnostih še živečih umetnikov v Šmarju - Sapu. Skozi videoposnetke smo sledili poti pesniških zbirk Slavka Zavirška, več let ustvarjajočega pravnika in pesnika, katerega pesmi sta navdahnila močvirje Cikave in domači človek. Ob gledališki igri smo se zamislili o pomenu ponosa ob zavedanju, da smo Slovenci. In pa pesem, živa in vesela, domoljubna, ki priča, da je umetnost in ohranjanje, oživljanje le-te v domačem kraju, bistvena za naš obstoj - za obstoj Slovenca in njegovega jezika, kulture.
 
 
Jana Roštan
Foto: Peter Zakrajšek
Video: Brane Petrovič