Nahajate se:
Dan samostojnosti in enotnosti na Polici
Dan samostojnosti in enotnosti na Polici
11. 1. 2024
221
Slovenska zgodovina je polna izgub in razočaranj, dogodek naše osamosvojitve leta 1991 pa je velik dosežek, ki se ga veselimo in smo nanj ponosni. Zato vsako leto ob dnevu samostojnosti in enotnosti na Polici pripravimo mašo za domovino s proslavo, v kateri sodelujejo domači zbori in posamezniki.
Pri maši 26. decembra 2023, ki jo je daroval Marko Senica, smo z molitvijo sv. Štefana prosili Nebeškega Očeta, naj blagoslavlja našo domovino in vse, ki tu prebivamo, da bi živeli v slogi in odpuščanju. Naša domovina preživlja triintrideseta - to je - Kristusova leta, pa ne bi želeli, da se ji zgodi kakor Kristusu, ki je bil krivično obsojen in umorjen.
Domovinski recital smo začeli s himno. V tekstu, ki ga je pripravil Rudi Rome, smo se spomnili plebiscita 26. decembra 1990, na katerega smo ponosni, pa tudi dveh plebiscitov, ki sta bila za naše skupno življenje, žal, zelo pogubna. Na beneškem plebiscitu leta 1866 smo izgubili Beneške Slovence. Še bolj boleča pa je bila odločitev koroškega plebiscita leta 1920. Takrat so bili od matičnega slovenskega telesa odtrgani Slovenci nekdanje Karantanije: iz Celovca in Krnskega gradu, pa tudi na povsem slovenskih območjih južno od Drave, v Zilji, Rožu in Podjuni. Slovenci na Koroškem pod Avstrijo, tako kot Slovenci na Primorskem in v Benečiji pod Italijo, so narodnostno krvaveli. Mnogi, predvsem intelektualci, so se zatekli v Slovenijo in s seboj prinesli močan slovenski naboj: Lambert Erlich, Gregorij Rožman, Ivan Grafenauer, Fran Zwitter, … Njihov učenec je bil tudi Alojzij Grozde, katerega 100-letnico rojstva smo praznovali leta 2023. Alojzija Grozdeta so 1. januarja 1943, v času komunistične revolucije, mučili in ubili partizani. Prisluhnili smo recitaciji njegove domovinske pesmi »Mogočna Mati nas čuva« iz leta 1939. Kako zrel je bil komaj 16-letni talentirani pesnik! Nato pa smo še zapeli ganljivo pesem Rož, Podjuna, Zila in pesem LOJZETU GROZDETU Ivana Malavašiča, ki jo je uglasbil Franc Juvan, duhovnik, hemofilik, ki se rad udeležuje vsakoletnega vseslovenskega srečanja hemofilikov, ki poteka na Polici.
Poliški moški kvintet pod vodstvom Emila Kovačca nam je zapel dve pesmi iz časa taborskega gibanja, ki si je prizadevalo za uveljavljanje narodnih pravic in slovenskega jezika. Zaradi bolezni je bilo sodelovanje otroškega zbora nekoliko okrnjeno, sporočili pa so, da se veselijo luči, ki jo prinaša Jezus. Za veselo razpoloženje je poskrbel Žiga Pretnar s harmoniko.
Župan dr. Peter Verlič je vsem namenil praznično voščilo, potem pa obudil spomin na služenje vojaškega roka v času Jugoslavije. Služil je v Ajdovščini, v Sloveniji, kjer pa je moral govoriti takratni srbsko – hrvaški jezik. Vesel je, da na mestu takratne vojašnice zdaj stoji vrtec in se vzgajajo otroci, naša prihodnost. Dejal je, da si naša domovina, naša ljuba Slovenija, zasluži svetlobo in mir. Zasluži si voditelje, ki bodo to razumeli. Ob tem pa je poudaril, da je na koncu oblast v ljudstvu, zato je pomembno, da se udeležujemo volitev in izberemo prave voditelje. Če je Slovenija znala izkoristit zgodovinski trenutek, če je znala najprej obkrožit »za«, župan upa, da bomo tudi po teh Kristusovih letih zmogli, da bo naša država še naprej lepa in uspešna.
Po maši in domovinskem recitalu je sledil blagoslov konj, potem pa smo poklepetali ob toplem čaju, kuhanem vinu in sladkih dobrotah naših pridnih pekov in pekaric. Hvala vsem za sodelovanje pri pripravi in izvedbi lepe slovesnosti, ki nas povezuje.
Anica Smrekar
Foto in video: Brane Petrovič