Podelitev nagrad Zveze kulturnih društev Grosuplje v letu 2023

Minulo nedeljo je Zveza Kulturnih društev Grosuplje povabila predstavnike ljubiteljskih kulturnih društev v občini na posebno slovesnost na Ta veseli dan kulture ob Prešernovem rojstnem dnevu, ko kulturni hrami po Sloveniji odprejo vrata svojih ustanov. Kulturniki v društvih svoje delo ne vežejo na zahteve po plačilu, ne štejejo opravljenih ur, ampak delujejo predano in srčno iz čiste ljubezni, povezujejo jih veselje do ustvarjanja in poustvarjanja ter prostovoljstvo.

 

V avli Kulturnega doma Grosuplje je Likovna skupina Paleta odprla razstavo Barve jeseni. Petnajst članov ljubiteljsko ustvarja na rednih tedenskih srečanjih pod mentorstvom akademskega slikarja Veljka Tomana. Likovna dela so nastala to jesen v akrilni tehniki na platnu. Andreja Lovrenčič, Antonija Štrlekar, Boleslav Daugul, Branka  Šinkovec, Dušica Gluvič, Franc Strmole, Joža Škufca, Marina Bertoncelj, Marija Matjažič, Marija Meglen, Miša Markovič, Štefka Zajec, Pavel Perko in Renata Rudolf so slikali na temo vode pri polharskem domu, krajino po vtisih z ekskurzije v Goriška Brda, tihožitje s šopkom in odtise jesenskega listja. Preddverje dvorane je zaživelo v pestrih in toplih jesenskih barvah.

 

Prireditev v dvorani ravno na kulturni praznik je krmarila prijetna, simpatična voditeljica večera Klara Miklič, ki se je zanimivo poigrala z besedo kul-tura. To je prijetno potovanje in ta večer smo predvsem v dokumentarnem filmu potovali po vseh skupinah, delujočih pod okriljem ZKD Grosuplje.

 

Slovesnost so s svojo prisotnostjo počastili župan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič, novoimenovani podžupan občine Matjaž Trontelj in predsednik Zveze kulturnih društev Grosuplje Jan Pirnat, ki je povedal, da za začetek niso izbrali himne, ker Ta veseli dan kulture ni samo praznik, ampak je tudi praznovanje, saj tudi kulturniki delamo celo leto. Zato so za začetek izbrali nastop Mlade zarje iz Račne in Prešernovo pesem Kam, ki jo je uglasbil Marko Berčič, priredila pa Sabina Benedik. Tudi Jan Pirnat se je ustavil ob besedni zvezi Zveza kulturnih društev: zveza – je povezovanje, kultura – pomeni vsebino našega delovanja, društvo – pa pomeni druženje. Nam se zdi taka organiziranost društev zastarela, Evropa pa se nam poskuša približati, ker je naš sistem demokratičen in uspešen.

 

Župan dr. Peter Verlič je najprej čestital vsem kulturnikom, ki pestrijo življenje v občini in nam nudijo duševno hrano. Ob petdesetletnici se oziramo nazaj in se spominjamo preteklosti. Vendar je za bodočnost grosupeljske kulture pomembno, da so zagotovljena sredstva za gradnjo novega kulturnega doma ob parkirni hiši, z glasbeno šolo in več dvoranami, največja bo imela več kot 500 sedežev. Več pozornosti pa bomo morali nakloniti tudi znanim ljudem, ki so vezani na našo občino. Premalo je znano, da je tu dve leti na Kopanju preživel France Prešeren, tudi Louisu Adamiču, po katerem se imenujeta OŠ in glavna ulica v mestu, bomo morali posvetiti več pozornosti. Vsem je zaželel prijeten adventni čas, lepo praznovanje decembrskih praznikov in vse dobro v novem letu.

 

ZKD Grosuplje je prešla pestro 50-letno zgodovino. Iz Zveze za kulturne in prosvetne organizacije se je preimenovala v Zvezo kulturnih organizacij, od leta 1998 dalje pa se je ustalilo ime Zveza kulturnih društev Grosuplje. S prostorov na Partizanski cesti so se preselili v kulturni dom, kje je bilo treba popraviti oder, urediti prostore, popraviti streho. Danes zveza združuje 15 društev, v okviru katerih deluje 40 različnih skupin: folklorne, vokalne, instrumentalne, pa tudi gledališke, likovne in literarne. Delovanje je barvito tudi zato, ker vključuje vse generacije, od najmlajših, petletnih baletk do starejših pevcev, ki potrebujejo pesem in druženje za polno življenje v zrelem obdobju.

 

Ob svoji 50-letnici je ZKD Grosuplje podelila dve priznanji za dolgoletno delo na področju ljubiteljske kulture, za posameznika in za skupino. Jan Pirnat je podelil kipec bojevnika s ščitom s situle z Magdalenske gore in priznanje Mariji Zaviršek Gortnar za več kot 40-letno prostovoljsko delo v kulturi.

 

Marija Zaviršek Gortnar je vpletena v gledališko dejavnost od predšolskih let. Od 16. leta poje v Mešanem pevskem zboru Račna. Ko se je leta 1981 oblikovala folklorna dejavnost v KUD Račna, je bila med prvimi člani. Leta 1990 je opravila začetni seminar za vodenje odraslih folklornih skupin. Raziskovala je dolenjske plese v Šentvidu in okolici. Vrsto let je poučevala podmladek odrasle folklorne skupine Račna. Z nadaljevalnimi seminarji se je spoznavala s plesi različnih slovenskih območij. Skupaj s predsednico kulturnega društva Olgo Gruden in etnologinjo dr. Marijo Makarovič je po terenu raziskovala dolenjsko narodno nošo, izbirala blago, dodatke in opremljala plesalce.

Sodelovala je pri organizaciji folklornih festivalov doma in v tujini (Slofolk do 2005 do 2014). Že 25 let poje z Ljudskimi pevci Zarja in organizira vsakoletno prireditev Fantje po polj' gredo v Račni, sodeluje v mednarodnem projektu Europeiade, ko plesalci iz različnih držav prikazujejo svoje tradicionalne plese, in pri organizaciji Vseslovenskega petja s srci.

Kot blagajničarka KUD France Prešeren Račna deluje 42 let, finančno vodi projekte, nakupe opreme in redno dejavnost mentorjev. Je podporna članica PGD Račna, članica Turističnega društva Kopanj, 10 let je bila tajnica Smučarskega kluba Račna in 8 let je delovala kot članica KS Račna.

Več kot 40 let je desna roka predsednice kulturnega društva Olge Gruden. Vedno delujoča v ozadju je zaslužna za delovanje in razvoj KUD France Prešeren Račna.

Za priznanje za delovanje skupine na kulturnem področju so bila nominirana tri društva: KD Škocjan, UTŽO Grosuplje in MoPZ Samorastnik. Priznanje je prejel Moški pevski zbor Samorastnik iz Žalne za 30-letno ustvarjanje na področju zborovskega petja, ki sta ga iz rok župana dr. Petra Verliča prejela zborovodja Drago Zakrajšek in predsednik zbora Jože Hren.

MoPZ Samorastnik sestavljajo lokalni pevci, ki jih druži ljubezen do petja, domoljubje in pripadnost slovenski tradiciji in izročilu. Pogosti nastopi ter zvočni zapisi so zboru prinesli prepoznavnost. Pojejo na porokah in pogrebih, na verskih in posvetnih dogodkih. Redno sodelujejo na pevskih taborih, dekanijskih srečanjih, območnih revijah, koncertih Pod lipo, na praznovanjih v župniji, na gasilskih, kulturnih, karitativnih, čebelarskih, turističnih, obrtnih in drugih prireditvah interesnih združenj. Nastopajo doma in v tujini. Vodijo kroniko nastopov, zato so lahko izdali knjigo Moški pevski zbor Samorastnik (1993–2023) in zgoščenko. Povprečno nastopajo na 24 dogodkih na leto, leta 2019 so nastopili kar 36-krat.

Dva večja samostojna dogodka na leto sta dobrodelni koncert, ki ga organizirajo od leta 1998 dalje (velikonočni potres na Primorskem, plaz v Logu pod Mangartom), pomagajo pa tudi družinam v stiski in božični koncert. Zborovodja je že 35 let organist in vodi cerkveni zbor v Žalni. Za vsemi temi uspehi pa stoji veliko dela in odrekanja.

V kulturnem programu so sodelovali mladi pevci in instrumentalisti skupine Mlada zarja iz Račne. Poleg uvodne Prešernove pesmi Kam so zapeli še Za sedmo goro  Frederica Chopina v priredbi Tomasza Spyra z besedilom Jožeta Humra. Zvonki mladostni glasovi in samozavestni nastop so navdušili poslušalce v dvorani.

Poseben je bil nastop mladih baletk TeGIBLo 5, KD Teater Grosuplje. Eva in Ana Steklačič, Brina Baša Medvešček in Pika Eferl so pod mentorstvom Sare Vilić in pod vodstvom Ane Kastelic zaplesale koreografijo Sare Vilić Mistični ples.

Strokovni delavec ZKD Grosuplje Luka Puš je predstavil dokumentarni film, ki so ga pripravljali več kot eno leto, zadnje tri mesece intenzivno. Za idejno zasnova in režijo so odgovorni Luka Puš, Simona Zorko in Zvonka Simčič. Sliko in zvok sta snemala Jakob Kastelec in Peter Zakrajšek. Montažo ter obdelavo zvoka in slike je opravila Varja Lorger. Brez Braneta Petroviča in njegovih posnetkov tudi ne bi bilo toliko arhivskega gradiva o delovanju društev. Producent filma je Zveza kulturnih društev Grosuplje. Projekt je finančno podprla Občina Grosuplje. Kulturniki različnih dejavnosti so spregovorili o svojem delu, občutkih, uspehih, načrtih. Veliko je bilo mladih, saj bi jih radi pritegnili v kulturna društva.

 

Moderatorka večera je zaključila prireditev z lepo mislijo: Tja, do koder je vredno iti, ne vodi nobena bližnjica. Kulturni delavci to še kako dobro vedo.