Sprehod po prekmurskih ravnicah

Sobota, 14. oktober, Kulturni dom Grosuplje. Dan, ko je prijetno zadišalo po Prekmurju. Člani vseh sekcij KD sv. Mihaela Grosuplje smo združili moči v želji, da se kar najbolj izvirno sprehodimo po prekmurskih ravnicah, začutimo valove Mure, naše misli spojimo z mehko prekmursko pesmijo in začutimo  iskreno dušo prekmurskega človeka in srce, ki bije za rodno Prekmurje tudi potem, ko se Prekmurec poda v svet. Morda za boljšim kosom kruha, a srce ostane v rodnem kraju, četudi je rezina kruha tanjša, pa je zato toliko slajša.

 

Navdih Prekmurja smo lahko začutili že v preddverju kulturnega doma, kjer je član Mihaelovih tamburašev  mag. Mirko Anželj, Prekmurec, ki že 52 let živi v Ljubljani, pa je kljub temu po srcu še vedno pravi Prekmurec, pripravil fotografsko razstavo različnih utrinkov iz Prekmurja, ki jih že vrsto let beleži v fotografski objektiv. Fotografije, ki vsaka zase izpričujejo lepoto pokrajine in tisto mehko dušo prekmurskega človeka. Celo gube na obrazu ostarelega moža, ki sedi na stolu (oslu) in  kleplje koso, izražajo neko posebno mehkobo. Fotografije so pred nami nizale vse lepote prekmurske pokrajine...

 

Ves program je bil naravnan lepotam prekmurske pokrajine. Celo pozdrav obiskovalcem je mag. Mirko Anželj namenil v prekmurščini in nadaljeval z odlično odigranim odlomkom iz knjige Evgena Carja, Poredošev Janoš, seveda v prekmurščini. Torej, v prekmurščini je Mirko približal življenje avtorja knjige, Evgena Carja, Prekmurca iz premožne kmečke družine, za katerega je oče želel, da postane vinogradnik, on pa je hotel in postal igralec ter se uveljavil tudi kot avtor dramskih besedil. Poredošev Janoš je splet ljubezni do gledališča in rodnega Prekmurja. Slišali smo, kako zveni prekmursko narečje, škoda le, da pa nismo kaj dosti razumeli. Smo pa lahko ugotovili, da Mirko ni le dober kontrabasist, ampak tudi odličen igralec!

 

Kot gostja je bila med nami Mojca Lončarski, rojena Ljubljančanka, katere starša sta bila Prekmurca, tako, da so doma govorili prekmursko; v prekmurščini je recitirala pesem Ferija Lainščka, Sonet za dušo. Tudi Pevska skupina Prekmurci iz Tišine so bili gostje prireditve. Z občuteno zapetimi šestimi pesmimi v prekmurščini (Zemlja prekmurska, Dobro jutro, van Boug daj, Vora bije, Na valovaj bistre Mure, Mali varaš in Venček goričkih pesmi), z veliko miline prepleteno občutno  prepevanje nam je iskreno pobožalo dušo. Nič čudnega, da so razen veliko nastopov po Sloveniji, gostovali tudi v 12 evropskih državah. Skupino 8 pevcev vodi pevovodja Lojze Šverc. Res so bili odlični!

 

Tudi Mihaelovi tamburaši so zaigrali prekmurske skladbe, pevci MePZ Zgodnja danica so prepevali prekmurske pesmi, plesalci Folklorne skupine Sv. Mihaela zaplesali Splet prekmurskih plesov,  prisluhnili smo tudi trem recitacijam Ferija Lainščka (Moj dedek, Mura, Mura in Nekoč se boš vrnil). Pesmi, prav tako s pridihom občutenj prekmurskega človeka. Pevska skupina Prekmurci in Mihaelovi tamburaši pa so navdušili s skupnim sodelovanjem dveh pesmi. Prepevanje se je lepo prepletalo z zvoki tamburaških instrumentov.

 

Mladi instrumentalistki (Ivana in Pavlina) ter pevki (Iva in Maja) pa so z narečno pesmijo Vsi so vjenci vejli pričarale milino te prelepe prekmurske pesmi. In skoraj zaključile z živahno glasbo Ne bodi kot drugi, ki jo na besedilo Ferija Lainščka prepeva Ditka.

 

Med gledalci v dvorani smo že pred pričetkom programa opazili pesnika in igralca Toneta Kuntnerja (To ni bilo prvič! Lahko smo kar malo ponosni na to!). Odzval se je naši želji in  se nam pridružil na odru. S tistim značilnim nasmehom in pravo slovensko pokončnostjo. Na ta večer še toliko z večjim zanosom in  tiho srečo. Njegova mati  je bila namreč Prekmurka, torej, se čuti po materi Prekmurec tudi sam. Najprej se je spomnil svojega dobrega prijatelja, Prekmurca, salezijanskega duhovnika, novinarja in pisatelja Jožeta Zadravca, ki je sklenil svojo življenjsko pot 22. aprila letos in  mu posvetil nekaj globokih misli. Potem pa nam je tako občuteno, kot on, pesnik in igralec zna, prebral pesem Mati mila iz svoje nove pesniške zbirka Mati zemlja, ki jo je letos izdala Celjska Mohorjeva družba. Kot je uvodoma povedal, imajo Prekmurci navado reči »mati mila« takrat, kadar jim teža bremeni srce, in tako je govorila tudi njegova mati. Za konec pa nas je razveselil s Prešernovo Zdravljico, ob kateri njegove oči še posebno zažarijo in z vso mimiko spregovori, kaj nam, Slovencem, pomeni ta pesem.

 

S pesmijo  smo nadaljevali, saj smo večer zaključili  s skupno pesmijo Slovenija, od kod lepote tvoje, ob spremljavi tamburašev, seveda. In  ko se vsem nastopajočim pridruži tudi publika, je to res lep zaključek večera!

 

Ko pa vam povem, da je po zaključku prireditve v preddverju tako mamljivo zadišalo po prekmurskih  pecivih, bo morda komu tudi žal, da se nam ni pridružil na večeru spoznavanja prekmurskih ravnic in doživetjih, ki so nam jih približali Prekmurci. Članice  Društva podeželskih  žena Sončnica so namreč pripravile vrsto pravih prekmurskih dobrot in nam razvajale brbončice. Res jim gre en velik »Hvala«, ali »Boglonaj«, kot bi morda rekel naš predsednik Martin Golob, ki je sicer že v uvodu pozdravil publiko, vse nastopajoče, posebej pa še goste prireditve in  dodal, da kadar sliši besedo Prekmurje, prekmurski, ne more mimo vtisov, ki jih ima osebno s Prekmurci. »V teh ljudeh začutiš dobroto, iskrenost, človeški stik in povezanost. In to je današnji večer!« je zaključil in se kot predsednik KD Sv. Mihaela Grosuplje še zahvalil Občini Grosuplje za podporo projekta, Zavodu za turizem Grosuplje za promocijo dogodka, ZKO Grosuplje in Luki Pušu za vso pomoč pri organizaciji ter Društvu podeželskih žena Sončnica za vse dobrote, ki so jih pripravile.

 

Bil je res en lep večer, večer glasbe, poezije, plesa. Vse to nam je približalo prekmurske ravnice, čarno Muro in mehko dušo prekmurskega človeka.

 

Po prireditvi pa so pevci Pevske skupine Prekmurci odšli še  v grosupeljsko cerkev sv. Mihaela in zapeli molitev Oče naš. To je bila njihova želja, vsem, ki smo jim prisluhnili, pa še eno globoko doživetje večera.