Kam z odpadnim tekstilom?

17. 4. 2023 265
Oblačila in drugi tekstilni izdelki spadajo med najbolj razširjene potrošniške dobrine. Panoga tekstilne industrije naj bi povzročala kar 5 do 15 % celotnega negativnega vpliva na okolje. Že pri samem gojenju sadik bombaža dodajajo veliko umetnih gnojil in pesticidov, tako da se velik del onesnaževanja zgodi že na začetku. Bombaž namreč velja za svetovno najbolj škropljeno rastlino. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se za izdelavo ene majice porabi 150 kilogramov pesticidov in 2700 litrov vode.
 
Druga težava pa je zaradi našega načina življenja in potrošnike družbe. Velikokrat se svojih oblačil hitro naveličamo, zato je pomembno, da se jih znebimo na okolju prijazen način. Po podatkih povprečen Evropejec vsako leto kupi kar 26 kilogramov oblačil. Količina se je v zadnjih desetletjih povečala kar za 40 %. Razloge za to pa lahko najdemo v nižjih cenah in v hitrejšem dostopu do zadnjih modnih trendov ter skrbno načrtovanih marketinških akcijah. Široka proizvodnja in potrošnja tekstilnih izdelkov negativno vpliva na okolje, saj celoten cikel tekstilnega izdelka, od njegove proizvodnje do odstranjevanja, prispeva k onesnaževanju okolja, voda s kemikalijami, emisijami v zrak, neprijetnimi vonjavami, s hrupom, porabo energije in nastajanjem odpadkov. Tekstilna industrija je druga največja industrija na svetu, ki porablja velike količine naravnih surovin, predvsem fosilnih goriv (premog, nafta, zemeljski plin), ki se uporabljajo pri proizvodnji vlaken, tekstilij in oblačil ter njihovem prevozu.
 
Po podatkih Evropske agencije za okolje povprečen Evropejec letno zavrže 11 kilogramov oblačil. V Sloveniji zavržemo kar 17.000 ton tekstila na leto. Na ekološki način ga predelamo samo 15 %, preostanek pa konča v sežigalnicah ali celo na odlagališčih. Tekstilni izdelki predstavljajo kar 5 % vseh odvrženih odpadkov.
 
Tekstil je zaradi svoje sestave slabo razgradljiv, velika težava sodobnega tekstila je sestava iz plastike (poliestri in ostale mešanice), pri njegovi razgradnji pa nastaja tudi metan, ki je kar 21-krat močnejši povzročitelj globalnega segrevanja kot ogljikov dioksid. Odpadki iz tekstila so poleg odpadne elektronske opreme eni izmed najhitreje rastočih vrst odpadkov v Evropski uniji.
 
Kako lahko sami prispevamo k ohranjanju okolja kot ozaveščeni potrošniki?
 
Potrebno je zavedanje, da je glavni ukrep za preprečevanje tekstilnih odpadkov ponovna uporaba, popravljanje oblačil in trajnostno nakupovanje. Čezmerna potrošnja je škodljiva za naše okolje, pa tudi za naše denarnice.
  1. Postanite ekološko ozaveščen potrošnik in kupujte premišljeno.
  2. Oblačilo, ki ga več ne želite imeti, podarite nekomu, ki ga potrebuje.
  3. Oblačila lahko tudi zamenjate, v Sloveniji poteka že precej projektov, ki spodbujajo izmenjavo oblačil. To so centri ponovne uporabe, trgovine z rabljenimi oblačili, oddaja oblačil v humanitarne namene Karitasu ali Rdečemu križu ter mreža zabojnikov za oddajo rabljenih oblačil.
  4. Odpadni tekstil oddajte v Zbirnem centru Špaja dolina. Tekstil zbiramo v PVC vrečah, teže 15 do 20 kg, da se tekstil med transportom ne umaže. Odpadni tekstil naložimo v vrečke (do 120 l). Oddan tekstil mora biti čist! Samo čist tekstil je uporaben, pranje bi namreč povzročilo prevelike dodatne stroške.
Odpadni tekstil, ki ni opran, ni primeren za ponovno uporabo ter sodi med mešane komunalne odpadke (črn zabojnik). Prevzemamo ga tudi v zbirnem centru v Špaji dolini, oddaja je plačljiva.
 
Med odpadni tekstil spada:
  • vsa otroška, ženska in moška oblačila;
  • igrače iz tekstila;
  • hišni tekstil: posteljnina, rjuhe, zavese (iz naravnih vlaken);
  • obutev v paru (obutev, ki nima para, se ne zbira);
  • torbe in torbice, kravate, pasovi in drugi modni dodatki.
Med odpadni tekstil ne spadajo umazana in strgana oblačila in obutev, krpe, odeje, preproge...
 
Odpiralni čas:
 
Od 1. 3. do 31. 10.: 
ponedeljek – petek 7.00 – 19.00
sobota 8.00 – 14.00
 
Od 1. 11. do 29. 2.:
ponedeljek – petek 7.00 – 16.00
sobota 8.00 – 14.00.
 
Zbirni center je ob nedeljah in praznikih zaprt.
 
Kontakt:
T: (01) 7888 943 ali (051) 273 478
M: cero@jkpg.si
 
 
Javno komunalno podjetje Grosuplje 
Foto: Pixabay
Fotogalerija