Pogovor z županom dr. Petrom Verličem: o občini Grosuplje izza županske mize
Grosupeljski odmevi o dogodkih v občini odmevamo v vsakem gospodinjstvu ter tudi na naslovih izven občine. Še pred začetkom pravega vročega poletja, ko se tudi mi odpravimo za en mesec na počitnice, smo se ustavili pri županu dr. Petru Verliču in ga povprašali o občini, kot jo vidi izza svoje županske mize ta hip.
Župan, za začetek, kako pa vidite naše Grosupeljske odmeve?Vedno jih rad preberem. So kronika dogajanja v naši občini, ne samo skozi dogajanje in projekte iz občinske hiše, v Odmevih se prepletajo tudi zgodbe in dogodki naših občank in občanov, povezanih preko različnih društev in dejavnosti. Smo živa skupnost in to se odraža v prispevkih. Prepričan sem, da bi marsikaj ušlo trajni pozabi, če ne bi bilo zapisano v Odmevih. Iskrene čestitke in zahvala uredniku in uredniškemu odboru za skrbno opravljeno delo!
Kako pa ta hip odmevajo največji projekti v naši občini? Železniška postaja Grosuplje je tik pred odprtjem, kajne?
Točno tako. Vsi lahko že vidimo njen končen izgled. Železniška postaja je moderna ima urejen glavni podhod do vseh tirov izpred železniške postajne zgradbe do Industrijske ceste na nasprotni strani postaje, ki je opremljen z dvigali za vse, ki težje hodijo po stopnicah.
Opazili smo, da je poleg glavnega podhoda zgrajen še en dodatni podhod.
Da, to je dodatni podhod, ki je zgrajen na mestu, kjer je prej stal zelo nevaren nivojski prehod v naselje Brezje. Investitor Direkcija za infrastrukturo ga je najprej želel v celoti ukiniti. V strahu, da bi prebivalci vseeno iz navade tu prečkali progo na črno, so zgradili dodaten podhod, ki služi kot pomožni, zato ni opremljen z vsemi napravami za invalide kot je to v primeru glavnega podhoda. Je pa od tega dodatnega podhoda do Taborske ceste sedaj urejena tudi asfaltirana pešpot.
V sklop ureditve sodi tudi nadvoz Taborska cesta, ki je tudi že odprt.
Bilo je nekaj skrbi glede širine nadvoza, vendar sedaj že lahko rečem, da promet poteka nemoteno. Skladno z novimi smernicami trajnostne prometne politike je na tem nadvozu več prostora za pešce in kolesarje. V naslednjem letu pa se bomo lotili ureditve Industrijske ceste.
Pred kratkim ste gostili mednarodno strokovno ekskurzijo evropskega projekta, ki si je središče Grosupljega ogledalo kot primer dobre prakse z vidika trajnostne mobilnosti. Kaj jih je prepričalo, da so vas obiskali?
Grosuplje vedno bolj postaja vozlišče javnega potniškega prometa. Imamo novo železniško postajo, ki je hkrati cepna postaja v smeri proti Novemu mestu in Kočevju, tik ob njej se nahaja avtobusna postaja, ki ima kot prva urejen interaktivni prikazovalnik voznih redov za vlake in avtobuse v realnem času ter urbanomat, poleg je parkirna hiša za parkiranje po sistemu P + R, torej pripelji se z avtom in odpelji naprej z vlakom ali avtobusom, poleg parkirne hiše je kolesarnica, pred železniško postajno zgradbo pa še kolesarnica za e- kolesa. Skratka pravo multimodalno središče.
Jih je kaj še posebej zanimalo?
Največ zanimanja je bilo glede uvedbe Grosupeljskega zapeljivca, ki bo po središču Grosuplja začel voziti v septembru. Predvsem jih je v pozitivnem smislu presenetilo, da bo ta prevoz, ki je namenjen predvsem starejšim in tistim, ki so pri hoji kakorkoli ovirani, povsem brezplačen. Menda v tujini to ni povsod običajno.
Torej bo v Grosupljem ljubljanski Kavalir postal grosupeljski Zapeljivec?
Ja, res je, zapeljal vas bo do recimo zdravstvenega doma, pa do mestne tržnice, do doma starejših, avtobusne postaje, čakal bo pri mestni knjižnici, na Adamičevi. Pri uvedbi lepo sodelujemo z Ljubljanskim potniškim prometom, ki bo Zapeljivca tudi upravljal, saj imajo veliko izkušenj s svojim Kavalirjem. Kako bo vse skupaj potekalo, pa bodo potniki pravočasno obveščeni. Seveda bomo veseli pripomb in sugestij bodočih uporabnikov.
Dotakniva se pomembnejših cestnih ureditev. Vidimo, da se spet gradi novo krožišče pri Tušu. Za kakšne vrste projekt gre?
Gre za sklop projektov ureditev cestne infrastrukture, ki jih skoraj v celoti financira Direkcija RS za infrastrukturo. Krožišče pri Tušu, ali pri Bambiču, je začetek ureditve, ki se bo nadaljevalo vse do Velikega Mlačevega z ureditvijo ceste, površinami za pešce in kolesarje ter zaključilo z izgradnjo novega krožišča pri odcepu za Račno. Drugi del pa zajema rekonstrukcijo Adamičeve ceste s pločniki in kolesarskimi površinami skozi središče mesta Grosuplje od trgovine Hofer do Gasilske ceste, bo potekalo fazno, vsi projekti pa morajo biti končani do konca leta 2023.
Kaj pa pločniki?
Projekt pločnika od Škofljice do Malega Vrha je dokončan, obenem z rekonstrukcijo vozišča avtobusnimi postajališči izven vozišča ter javno razsvetljavo. Od meje s Škofljico do središča Grosupljega lahko torej greste varno po pločniku, kar so prvi preizkusili člani šmarskega društva upokojencev. Gradnja pločnikov se bo nadaljevala na Polici, v Žalni od šole do središča vasi, manjkajoči del v Ponovi vasi, pa od Grosupljega proti Spodnji Slivnici. Ko bo podpisan sofinancerski sporazum z Direkcijo, pa še od Grosupljega proti Sp. Blatu in Čušperku.
Zaključil pa se je še en projekt, gradnja zadrževalnika Veliki potok. Vam je odleglo, glede na to, da nam podnebne spremembe ne prizanašajo?
Še vedno je živ spomin na zadnje poplave v Grosupljem, glede na vedno hujša obdobja vročine, ki se menjajo z vedno hujšimi neurji, se novim katastrofam verjetno ne bi izognili. Sedaj ko je zadrževalnik zgrajen, si lahko mesto Grosuplje oddahne, v drugem delu projekta pa nas čakajo še ureditve Grosupeljščice in premostitvenih objektov, ki pa ne bodo bistveno posegale v prostor, prostorski načrt pa je tudi že sprejet. Pri zadrževalniku manjka samo še preplastitev dela vozišča glavne ceste proti Polici in tako kot železniško postajo bomo tudi zadrževalnik slovesno predali svojemu namenu v septembru.
V septembru pa se vrača tudi festival Grosuplje v jeseni. Kako tečejo priprave?
Priprave so v polnem teku. Začelo se bo v petek, 16. septembra zvečer, s koncertom na prostem na Taborski, osrednji dan bo v soboto, 17. septembra dopoldan, ko se bomo srečali ob stojnicah na Kolodvorski in Taborski cesti. Soboto bo zaključil večer s koncerti znanih glasbenih skupin. Nedelja pa bo družinsko obarvana. Res, po premoru zaradi korone, bo to lepa priložnost, da se srečamo med seboj in podružimo. Letos bo festival prvič mednarodno obarvan, saj je festival Grosuplje v jeseni postal del evropskega projekta. Že sedaj lepo vabljeni!
Preizkusili ste tudi naprave za vadbo na Koščakovem hribu. Kakšen je vaš prvi vtis?
Predvsem menim, da je v današnjem življenju ob takem tempu potrebno kdaj pa kdaj zadihati v naravi. Na to sem najprej pomislil. Naša občina ima ta privilegij, da ima res lepo naravo. Če imajo Ljubljančani Rožnik, imamo mi Koščakov hrib. Ureditev naprav za vadbo je del evropskega projekta iz programa LAS in je prvi korak. Zagotovo si najprej želimo v celoti urediti dostopne poti od Zdravstvenega doma preko hriba do hotela Admiral Grosuplje, del teh poti je že zastavljen pri vadbenem poligonu. Kasneje pa bi radi te vsebine še razširili skladno s sprejetim prostorskim načrtom. Drug večji projekt je športni park Brezje, kjer bomo najprej uredili večje otroško igrišče s krožnimi sprehajalnimi potmi, upamo pa tudi, da bomo našli sredstva, ali pa investitorja, za gradnjo večje večnamenske športne dvorane.
V nagovoru ob letošnjem občinskem prazniku niste pozabili na krajevne skupnosti, kajne?
Krajevne skupnosti so pomemben del naše občine, predsedniki in predsednici krajevnih skupnosti so še bližje problemom, ki morda niso največji, a za krajevno skupnost nič manj pomembni. Zato je prav, da jim damo v roke še več odločanja pri krajevnih zadevah in seveda tudi več sredstev. In to že letos.
Ljubljana, evropska prestolnica kulture, kjer ste kandidirali z gradnjo kulturnega centra, se ni izšla po načrtih. Kako kaže naprej?
Odločili smo se, da s projektom nadaljujemo. Na območju med avtobusno postajo in občinsko stavbo se bomo gradnje kulturnega centra z glasbeno šolo in osrednjim trgom lotili najbrž v nekoliko spremenjeni obliki. Bo pa to zagotovo ena izmed naslednjih prvih prioritet.
Kaj pa investicije v osnovne šole?
Z ravnateljicami smo ves čas lepo sodelovali in iskali rešitve, za kar se moram zahvaliti tudi staršem in zaposlenim in ne nazadnje našim osnovnošolcem. Za Osnovno šolo Brinje bomo ponovno preverili možnost izgradnje prizidka na obstoječi lokaciji. Če se izkaže njena primernost, se bomo gradnje prizidka tudi lotili.
Če poskušam na hitro zaokrožiti najin pogovor, lahko ugotovim, da se je v občino Grosuplje veliko vlagalo. Nam lahko postrežete s kakšno številko?
Če bi seštela samo projekte, o katerih sva se pogovarjala, torej železniška postaja, zadrževalnik, ureditev cestne infrastrukture, sva pri 40 milijonih evrov iz evropskih in sredstev državnega proračuna. Če pa se ozremo še nazaj na izgradnjo čistilne naprave ter kanalizacijskega omrežja ter ostale projekte, pa se ustavimo, po moji oceni, pri številki 60 milijonov evrov v zadnjih dvanajstih letih, brez udeležbe občinskega proračuna, ki je bil tu v manjšem delu. Občina Grosuplje upravičeno zaseda visoko mesto na lestvici razvojno prebojnih občin in želi še naprej biti gospodarna, gostoljubna in globalna!
V tem duhu vam tudi Grosupeljski odmevi želimo uspešno delo ter predvsem vsaj malo počitniškega miru. Hvala za pogovor!
VIR: Grosupeljski odmevi, julij - avgust 2022