Župan dr. Peter Verlič o aktivnostih Združenja za spodbujanje raziskav in inovacij na področju železnic v Jugovzhodni Evropi in o dobrih praksah naše občine s področja trajnostne mobilnosti

V četrtek, 13. januarja 2022, je v Svečani dvorani Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, v organizaciji Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, potekala okrogla miza z naslovom Razvoj železniškega omrežja v RS - ali lovimo zadnji vlak?

Poleg tega, kakšna je trenutna vizija razvoja slovenskega železniškega omrežja, nedavno je bila namreč pripravljena VIZIJA 2050+, smo se vprašali tudi, kako potekajo aktivnosti za posodobitve in nadgradnjo, kakšna je sinergija urbanega razvoja, tudi s projekti lokalnih skupnosti, ter kakšna so izhodišča in pristopi k nadgradnji železniškega omrežja.

Na okrogli mizi so sodelovali: mag. Dejan Jurkovič, vodja Sektorja za investicije v železnice na Direkciji RS za infrastrukturo, ki se nam je predstavil s prispevkom Vizija razvoja slovenskega železniškega omrežja za vlake prihodnosti in konkurenčen promet, mag. Lenča Humerca Šolar, vodja Sektorja za strateški prostorski razvoj na Ministrstvu za okolje in prostor, njen prispevek je nosil naslov Trajnostni razvoj, mobilnost in središča na istem vlaku, mag. Gregor Pretnar iz podjetja PNZ svetovanje in projektiranje, naslov njegovega prispevka je bil Preko sodobnega prometnega omrežja do konkurenčnega javnega železniškega prometa, dr. Aleš Mlakar, samostojni prostorski načrtovalec, ki se nam je predstavil s prispevkom Razvoj železniškega omrežja in prostorski razvoj: Priložnosti in (z)možnosti, ter dr. Peter Verlič, župan občine Grosuplje, predsednik Združenja za spodbujanje raziskav in inovacij na področju železnic v Jugovzhodni Evropi in direktor Prometnega inštituta Ljubljana, ki pa se nam je predstavil s prispevkom Aktivna vloga občin in prekomejno sodelovanje občin pri pospešenem razvoju slovenskih železnic ter priprava programa trajnostnega občinskega javnega potniškega prometa.

Župan dr. Peter Verlič je tako tudi kot predsednik Združenja za spodbujanje raziskav in inovacij na področju železnic v Jugovzhodni Evropi na okrogli mizi predstavil aktivnosti tega združenja, ki v veliki meri temeljijo na revitalizaciji čezmejne železniške infrastrukture Ljubljana – Grosuplje – Trebnje – Novo mesto – Metlika – Karlovac – Zagreb, ter mnoge dobre prakse, ki jih s področja trajnostne mobilnosti lahko zasledimo v naši občini.

Župan je tako povedal, da si tudi lokalne skupnosti, občine želimo po svojih močeh prispevati ter biti v reševanje, iskanje najboljših rešitev v prometu in v sam prostorski razvoj bolj vključene. Primer dobre prakse je prav dolenjska proga, ki jo danes prepoznamo kot Pot prihodnosti. Tik pred tem, da bo vzpostavljeno, je namreč Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) - Poti prihodnosti Ljubljana – Novo mesto – Karlovec – Zagreb, ki se vzpostavlja na pobudo združenja, ki mu predseduje.

Ta prepoznava regionalno progo kot tisto, ki lahko veliko prispeva k izboljšanju mobilnosti, pa tudi k razvoju gospodarstva, dvigu kakovosti življenja v krajih ob njej, in tudi širše. Ter hkrati k boljši prometni povezavi med sosednjima državama Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.

Vse občine ob dolenjski železnici, od Škofljice do Metlike, in Karlovška županija, smo leta 2018 podpisale dogovor o sodelovanju na področju revitalizacije čezmejne železniške infrastrukture, ravno sedaj pa smo, kot je povedal župan, vse občine na slovenski strani oz. njihovi občinski sveti dali tudi soglasje k pristopu k Evropskemu združenju za teritorialno sodelovanje. Medtem ko so postopki na hrvaški strani za ustanovitev združenja že dokončani, nas sedaj čaka še, da sklep o njegovi ustanovitvi sprejme tudi vlada, za tem pa bo lahko, morda že v februarju, podpisana tudi konvencija o njegovi ustanovitvi.

V združenju verjamejo, da bo lahko to združenje na področju nadgradnje železniške proge na odseku Ljubljana - Ivančna Gorica, in potem seveda naprej, veliko prispevalo z rešitvami, ki so moderne, učinkovite in ne stanejo veliko, kot so na primer digitalne rešitve s področja prodaje voznih kart. Za te rešitve pa bo poskušalo pridobiti tudi evropska sredstva.

Župan je nato v nadaljevanju predstavil tudi nekaj dobrih praks, izkušenj, kako lahko občine že prispevamo k razvoju trajnostne mobilnosti, ne samo na ravni načrtov, ampak konkretno.

Občina Grosuplje ima sprejet prostorski načrt, strategijo razvoja občine, celostno prometno strategijo, to pa so tisti krovni dokumenti, na podlagi katerih smo potem začeli razvoj trajnostne mobilnosti udejanjati tudi v praksi.

Prvi uspešen projekt, ki se je začel pred 10 leti, je bil avtobusna linija 3G, pri katerem je šlo za povezavo medkrajevnega avtobusa, ki je prej vozil prazen, v sistem integrirane mestne linije skupaj z Ljubljano, z uvedbo enotne vozovnice, z uvedbo conskega sistema. Že v prvem letu se je število potnikov povečalo za 40% in številke še naraščajo. Sistem smo pozneje še nadgradili in vanj povezali tudi manjša naselja v občini, Luče, Polica in Št. Jurij, ki jih z avtobusno postajo v Grosupljem povezujejo lokalni avtobusi.

Preko evropskega projekta smo na avtobusni postaji dobili pametni interaktivni prikazovalnik integriranega javnega prevoza, ki prikazuje napovedi prihodov avtobusov in vlakov v živo, na voljo so nam tudi številne druge informacije.

Po vzoru ljubljanskega Kavalirja, ki smo ga že uspešno preskusili, se bo v letošnjem letu po Grosupljem zapeljal Zapeljivec.

V Grosupljem imamo tudi novo parkirno hišo P+R Grosuplje. In lahko rečemo, da gre za projekt, ki je bil uspešno umeščen v prostor, saj stoji ob glavni avtobusni in železniški postaji. Ravno pred nekaj dnevi pa smo uspeli, da lahko v parkirni hiši svoj avto parkiramo tako s kartico Urbana kot tudi s kartico Integriranega javnega potniškega prometa, ter pot naprej nadaljujemo ne le z avtobusom, ampak tudi z vlakom.

In prav zdaj je v polnem teku nadgradnja železniške postaje, z novima podhodoma, novimi peroni, s sodobnim nadvozom.

»Naša razmišljanja pa so sedaj usmerjena predvsem v pločnike, kolesarske steze, elektro kolesa, skiroje, skratka v tisto, da lahko avto pustiš doma, pa se kljub temu pripelješ, potuješ,« je še dejal.

Župan je nato še povedal, da so bili vsi ti projekti mogoči, ker so za njimi tudi evropska sredstva, in tudi dobro sodelovanje z Ministrstvom za infrastrukturo in z direkcijo. »Skratka, če sodelujemo, lahko našim ljudem veliko ponudimo.«

Svojo predstavitev je strnil z besedami, da je vesel, da se je z nadgradnjo železniške postaje v Grosupljem začel izvajati državni prostorski načrt za nadgradnjo železniške proge od Ljubljane do Metlike, temu pa je dodal, da se ga bo skozi novoustanovljeno evropsko združenje poskušalo še oplemeniti, tudi z rešitvami, kot jih v naši občini že lahko vidimo. Da se bodo te prenesle tudi v druge kraje, na druge avtobusne in železniške postaje. »In želim si, da se bodo uspešno razvijali tudi ostali kraki regionalnih prog v Sloveniji.«

Po koncu predstavitev je sledila še razprava. Okroglo mizo je moderirala dr. Liljana Jankovič Grobelšek.

Jana Roštan