Nahajate se:
Božič očka Martina v vrtcu Jurček
Božič očka Martina v vrtcu Jurček
25. 12. 2021
221
V prazničnem mesecu decembru v vrtcu Jurček vzgojitelji in ostali vsako leto že tradicionalno pripravimo božično zgodbo za starše otrok in za vse, ki bi radi doživeli bistvo božiča.
Pred obdobjem korone smo predstave igrali v Kulturnem domu Grosuplje, zdaj pa smo že drugo leto zapored posneli božično zgodbo v filmu in jo predvajali preko medijev. Letos smo v vrtcu Jurček posneli film »Božič očka Martina«. Zgodbo smo povzeli po francoski pripovedki, ki jo je priredil Lev Nikolajevič Tolstoj. Osrednji igralec je čevljar Martin. Na nek predbožični večer je bil posebno otožen. Ko se je zatopil v branje “daljnega prvega Božiča”, se je vprašal, kaj bi sam daroval Jezusu, ko bi ga le-ta obiskal. Ko je zaspal, mu je Jezus v sanjah rekel, naj bo naslednji dan zelo pozoren, ker bo prišel na obisk. Naslednjega dne čevljar v svojo hišo povabi prezeblega pometača, ubogo mater z otročičem, ki mu daruje ljubke čeveljčke in Črnca-kramarja. Ko razočaran misli, da Jezus ni držal obljube, spozna, da se mu je Bog približal po teh malih ljudeh.
Pomenljiva igrica s toplim krščanskim sporočilom o ljubezni do bližnjega je prikazana kot igra v igri, saj zgodbo o očku Martinu na sveti večer pripoveduje oče svojim otrokom. Pri izvedbi nam je prišla na pomoč družina Kmet, ki smo jo povabili, da nam pričara družinsko vzdušje. Veliko so nam pomagali skrbni starši naših otrok - nekateri so za svoje otroke šivali obleke, prinesli so instrumente, čevlje in drug material, ki smo ga potrebovali. Nekaj čarobnega pa nam je prinesla tudi družina Janša, dojenčka Metoda Bora, ki je odigral vlogo malega Jezusa. Na igro smo otroke pripravljali že dober mesec pred snemanjem. Najprej smo zgodbo brali in se o njej pogovarjali. Otroci so si razdelili vloge, poskrbeli smo, da je vsakdo imel vlogo in da se je zavedal, da je vsaka vloga pomembna. Snemanje filma je potekalo do večernih ur. Na ta dan so otroci komaj čakali. V prvi vrsti se jim je zdelo zelo razburljivo, da bomo cel dan snemali božično zgodbo in v vrtcu imeli še večerjo. Že skozi celoten teden se je čutilo pričakovanje tega dne. Otroci so komaj čakali, da se odpravijo v mraku ven in se prelevijo v prave igralce, ki so v igri postavljeni v praznično dogajanje na ulici. Tako kot se iz leta v leto ponavlja praznik božiča in njegovo zgodovinsko izročilo, je prav, da se ponavlja tudi igra, skozi katero lahko božič vedno na novo doživimo. V praznem blišču današnjega sveta igra pripomore k notranjemu bogatenju. Z božično zgodbo, ki jo vsako leto pripravljamo v vrtcu Jurček želimo prav to: ponesti dejanje ljubezni prav do vsakega človeka. S tem delamo majhne korake, ki nas vodijo k pristnim medčloveškim odnosom. Božič je praznik, ki se zgodi v človeškem srcu. Zato so pomembni trenutki, kako živimo in kaj dajemo drug drugemu, kako drug drugemu polepšamo dan, kolikokrat rečemo prosim, hvala, oprosti, rad(a) te imam. Vsega naštetega nikjer ni mogoče kupiti, je lahko samo podarjeno. In čar pravega božiča je tisto zadovoljstvo, da lahko zares gradimo boljši svet, v katerem je prav vsak sprejet.
Vabljeni k ogledu:
Pred obdobjem korone smo predstave igrali v Kulturnem domu Grosuplje, zdaj pa smo že drugo leto zapored posneli božično zgodbo v filmu in jo predvajali preko medijev. Letos smo v vrtcu Jurček posneli film »Božič očka Martina«. Zgodbo smo povzeli po francoski pripovedki, ki jo je priredil Lev Nikolajevič Tolstoj. Osrednji igralec je čevljar Martin. Na nek predbožični večer je bil posebno otožen. Ko se je zatopil v branje “daljnega prvega Božiča”, se je vprašal, kaj bi sam daroval Jezusu, ko bi ga le-ta obiskal. Ko je zaspal, mu je Jezus v sanjah rekel, naj bo naslednji dan zelo pozoren, ker bo prišel na obisk. Naslednjega dne čevljar v svojo hišo povabi prezeblega pometača, ubogo mater z otročičem, ki mu daruje ljubke čeveljčke in Črnca-kramarja. Ko razočaran misli, da Jezus ni držal obljube, spozna, da se mu je Bog približal po teh malih ljudeh.
Pomenljiva igrica s toplim krščanskim sporočilom o ljubezni do bližnjega je prikazana kot igra v igri, saj zgodbo o očku Martinu na sveti večer pripoveduje oče svojim otrokom. Pri izvedbi nam je prišla na pomoč družina Kmet, ki smo jo povabili, da nam pričara družinsko vzdušje. Veliko so nam pomagali skrbni starši naših otrok - nekateri so za svoje otroke šivali obleke, prinesli so instrumente, čevlje in drug material, ki smo ga potrebovali. Nekaj čarobnega pa nam je prinesla tudi družina Janša, dojenčka Metoda Bora, ki je odigral vlogo malega Jezusa. Na igro smo otroke pripravljali že dober mesec pred snemanjem. Najprej smo zgodbo brali in se o njej pogovarjali. Otroci so si razdelili vloge, poskrbeli smo, da je vsakdo imel vlogo in da se je zavedal, da je vsaka vloga pomembna. Snemanje filma je potekalo do večernih ur. Na ta dan so otroci komaj čakali. V prvi vrsti se jim je zdelo zelo razburljivo, da bomo cel dan snemali božično zgodbo in v vrtcu imeli še večerjo. Že skozi celoten teden se je čutilo pričakovanje tega dne. Otroci so komaj čakali, da se odpravijo v mraku ven in se prelevijo v prave igralce, ki so v igri postavljeni v praznično dogajanje na ulici. Tako kot se iz leta v leto ponavlja praznik božiča in njegovo zgodovinsko izročilo, je prav, da se ponavlja tudi igra, skozi katero lahko božič vedno na novo doživimo. V praznem blišču današnjega sveta igra pripomore k notranjemu bogatenju. Z božično zgodbo, ki jo vsako leto pripravljamo v vrtcu Jurček želimo prav to: ponesti dejanje ljubezni prav do vsakega človeka. S tem delamo majhne korake, ki nas vodijo k pristnim medčloveškim odnosom. Božič je praznik, ki se zgodi v človeškem srcu. Zato so pomembni trenutki, kako živimo in kaj dajemo drug drugemu, kako drug drugemu polepšamo dan, kolikokrat rečemo prosim, hvala, oprosti, rad(a) te imam. Vsega naštetega nikjer ni mogoče kupiti, je lahko samo podarjeno. In čar pravega božiča je tisto zadovoljstvo, da lahko zares gradimo boljši svet, v katerem je prav vsak sprejet.
Vabljeni k ogledu:
