Na Glasbeni šoli Grosuplje ne trobimo vsi v isti rog

Glasbeno izobraževanje na otroka deluje pozitivno in njegov vpliv človeka spremlja vse življenje. Otrok s petjem, poslušanjem, z igranjem in ustvarjanjem glasbo doživlja ter se z njo izraža. Na Glasbeni šoli Grosuplje sta že skoraj 50 let, kolikor šola deluje, sicer najbolj priljubljena klavir in kitara, a vsako leto se nekaj otrok odloči za učenje enega najstarejših glasbil na svetu – roga. Kaj jih je k temu pritegnilo?

Pia, 12 let: »Za rog sem se odločila, ker nanj igra moj brat in mi je bil takoj všeč: ima prijeten ton in lep je na pogled. Pri rogu me najbolj veseli nastopanje in igranje v duetu s prečno flavto.«

Bernard, 11 let: »Rog mi je zelo všeč, lahko ga vzamem s seboj kamorkoli, njegov čisti in nežni zvok me vedno znova preseneti. Všeč mi je tudi učitelj: ko zaigra na rog, prav slišim, kako ga ima rad.«

Če bi cev roga raztegnili, bi merila več kot 5 metrov

Rog so v različnih oblikah in pod različnimi imeni poznali že v starih civilizacijah. Nekdaj so ga uporabljali predvsem za opozarjanje na nevarnost ali ob svečanostih. Danes ga mnogi zmotno poimenujejo francoski rog. V današnji obliki je bil namreč prvič izdelan v Nemčiji in ni povezan s francoskim lovskim rogom, kopijo nemškega gozdnega roga. Prav tako ni v sorodu z angleškim rogom, ki je pihalo in ne trobilo (in, mimogrede, sploh ni angleškega, ampak poljskega izvora). Najbolj pravilno je torej, če mu preprosto rečemo rog. Je eden bolj znanih predstavnikov trobil.

Hornisti (tako imenujemo glasbenike, ki igrajo na rog) so morali v času 18. stoletja s seboj nositi več različnih cevi, da so lahko igrali v različnih tonalitetah. Šele v času Beethovna so se začeli uveljavljati ventili, s katerimi se podaljšuje cev na inštrumentu. Z njimi je rog dobil svojo končno podobo in zaživel v vsem svojem sijaju.

Danes je nepogrešljiv inštrument v simfoničnih in pihalnih orkestrih ter različnih glasbenih sestavih. Zaradi bogatega zvoka sodi med izvajalsko najtežje inštrumente. Učitelj roga na Glasbeni šoli Grosuplje Robert Petrič je svojo ljubezen do inštrumenta in poučevanja strnil takole: »Zlati lesk je le del lepote glasbila, ki igra pomembno vlogo v najbolj izraznih delih orkestrske glasbe in celo v hollywoodski filmski produkciji. Odločitev za poučevanje ni bila težka, le kdo si ne bi želel nečesa tako lepega deliti z iskrivimi očmi mladega moštva?«

Mladim hornistom in drugim učencem Glasbene šole Grosuplje lahko prisluhnete na nastopih v novembru. Matična enota Grosuplje bo nastopila v sredo, 24. novembra, ob 19. uri v dvorani Glasbene šole Grosuplje, Partizanska cesta 5. Vljudno vabljeni!

Za Glasbeno šolo Grosuplje pripravila Nina Kaufman