ORATORIJ ŽUPNIJE GROSUPLJE 2021 »ORIGINALEN.SEM« - ČE JE VSAK ODNESEL SAMO EN KAMENČEK, JE TO BOGAT MOZAIK
Kot uvod v težko pričakovane počitnice (ali pa tudi ne, saj so se učenci večji del šolskega leta šolali od doma in so druženje s sošolci zelo pogrešali) in v še bolj težko pričakovano druženje, je približno 160 osnovnošolskih in celo tudi predšolskih otrok, pričelo s 5-dnevnim oratorijem, ki je potekal pod geslom »originalen.sem«.
Bilo je polno prelepih, nepozabnih doživetij, dobre volje in seveda - originalnosti! Slediti geslu, moraš biti in ostati – originalen!
Ko so učenci že sedli nazaj v šolske klopi, smo poklepetali o nepozabnih dneh z g. župnikom Martinom Golobom, vodjo animatorjev Žigom Duša in Moniko Mohar ter animatorjema Nežo Bedene in Tobijem Antoličem, ki so uvodoma osvetlili priprave na teden oratorija.
»Program vsako leto pripravi Oratorijska zveza Slovenije, ki v ta namen izda knjižno gradivo in to je osnova za naše delo. V mesecu marcu smo imeli srečanje voditeljev animatorjev. Letos so bili v teamu poleg mene še Monika Mohar, Lucija Garbas, Matevž Škulj in Luka Žerdin. Na različne načine smo v svoje vrste povabili sodelavce in odzvalo se je približno 40 animatorjev. Tako smo od meseca marca aktivno začeli s pripravami: enkrat na teden smo se srečali v teamu, in potem še enkrat z vsemi animatorji, da smo lahko pripravili celoten program. Res je bilo včasih ob šolskem delu in obveznostih kar naporno, vendar na koncu, ko vidiš toliko veselih otrok, je vse poplačano. Splačalo se je, ker dobiš več, kot si dal,« strne priprave Žiga.
Tobija Antolič se je v pripravo za animatorja vključil kot devetošolec. Kaj ga je »nagovorilo«, da se je odločil za »poslanstvo« animatorja, pove takole: » Rad sem že prej sodeloval pri podobnih dejavnostih, tudi sam sem se vsa leta udeleževal oratorijev, ki so v meni pustili neke nepozabne globoke sledi. Doma me vzpodbujajo k dobrodelnim aktivnostim. Vse mi je bilo že dobro poznano, tako da odločitev ni bila težka. Z »roko v roki« smo zmogli vse!«
Ko dalje razpredamo o veliki odgovornosti, ki jo imajo animatorji do otrok, da so jim bili zaupani tudi predšolski otroci, kar je bila letos novost, Monika Mohar pravi: »Izkušnje imamo, ideje tudi. So trenutki, ko se je treba prilagajati trenutnim razmeram. Seveda je bila ves čas prisotna tudi velika odgovornost, zato so bili prav vsi ves čas pod našim nadzorom. Ker smo imeli toliko animatorjev, so bile lahko skupine manjše. Vedno smo imeli vse in vsakogar »na očeh«. Malo pa moramo zaupati Angelom varuhom!« Sicer pa Monika in Žiga priznata, da ju je bilo ob pogledu na veliko množico otrok najprej kar malo strah, kako bodo vse obvladovali, pa je na srečo šlo brez problemov.
Neža Bedene pa takole o svojih izkušnjah: »Vodila sem kateheze za učence 8. razreda, ki so precej zahtevni, vendar se jih je kar lepo dalo voditi. Tisti, ki želijo sodelovati, pritegnejo še peščico, ki bi včasih rada skrenila s poti. Otroci so res pridni, če so pravilno vodeni! Sicer pa je bil program pripravljen otrokom primerno. Uro in pol je potekal »po šolsko« (kateheze), potem so se razdelili v delavnice po njihovih željah in interesih: računalniško, kuharsko, peint ball, šah, dramsko, športno, mikroskopsko... Ugotovili smo, kako zelo so otroci ustvarjalni. Največ veselja pa so prinesle vodne igre pri Gasilskem centru. Res hvala gasilcem za to otroško veselje! Tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Tako smo po treh letih lahko imeli vodne igre.«
In še nekaj utrinkov veselja naniza Žiga: »V četrtek zvečer smo imeli večerni oratorij in sicer samo za učence višjih razredov (od 5. do 8.). Zbrali smo se ob 19. uri pred cerkvijo in večer začeli z uvodno igro, nato smo zakurili ogenj in pekli hrenovke. Zaključili smo s čaščenjem Najsvetejšega in se med 22. in 22.30 uro poslovili.
V petek pa smo po končanem oratoriju imeli zaključno sv. mašo. K maši so bili povabljeni tudi starši otrok. Otroci so sodelovali s petjem, prošnjami in zahvalami. Maševal je naš takratni kaplan g. Peter Stele, ki je tudi veliko prispeval k našemu skupnemu delu. Kadar g. župnik ni imel časa, je on prevzel njegovo vlogo, zjutraj je bil z animatorji na animatorki molitvi.«
- Morda nekaj utrinkov, zaradi katerih s ponosom samozavestno rečete: splačalo se je! - nadaljujem pogovor, čakajoč na odgovor katerega izmed mojih sogovornikov, pa je Monika odločna, brez razmišljanja: »Ko te otrok objame, pa ti reče - Hvala! Pa ker smo se imeli vsak trenutek zelo zelo fajn!«
Torej, prihodnje leto spet na to pot? vprašam in ne čakam na odgovor, kajti SEVEDA! SEVEDA! SEVEDA!...napolni prijeten prostor, kjer smo bili zbrani ali: SREČAMO SE NA ORATORIJU PRIHODNJE LETO!
Župnik Martin Golob, takole pod črto množice iskrivih informacij- vaš pogled na letošnji oratorij.
»Skoraj 40 animatorjev in 160 otrok! Meni je bilo to nekaj najlepšega do sedaj! Vse je bilo lepo vpeljano, tako da sem vse le spremljal. (Čeprav, povedano na uho: ta »spremljava« je bila aktivna vpetost v delo vseh 5 dni!« - op. avtorja). Veliko je bilo pesmi, dobre volje otrok in animatorjev. Po »koroni«, ko je bilo vse tako mrtvo, opustelo, je cerkveni hrib (tako pravimo Grosupeljčani), enostavno oživel. Veliko je bilo pomoči ljudi dobre volje, sponzorjev, domači gostinci so poskrbeli za hrano, da smo imeli vsi vsega res dovolj. Otroci niso bili ne lačni ne žejni. Veliko dobrot smo dobili. Nagovori te, ko čutiš sodelovanje širše skupnosti. To pa je možno le, če imaš ob sebi dobro ekipo.
Toliko in toliko otrok nagovoriš, jim na njim razumljiv način približaš Boga. Mladina se med seboj poveže, sodeluje pri jutranjih sv. mašah, veliko je glasbe, dobre volje, sodelovanja. Gotovo je Bog nagovoril tudi vsakega posameznika.
Med nami so bili tudi otroci, ki ne poznajo verskega življenja. Na ta način jim je bila dana priložnost, da se seznanijo, kaj se tukaj dogaja. Jaz kot duhovnik lahko pridem do njih, to je misijon pred vrati!
Vsi tudi medsebojno rastemo in to je zame kot duhovnika neprecenljivo. Več generacijsko povezovanje različnih stanov. Skratka, bilo je odlično!
In - res pod črto: Bogu hvala za tako velike stvari!
Toliko aktivnosti, doživetij, spoznanj, dobre volje in prijateljstva - v borih 5 dneh! Če je vsakdo odnesel samo en kamenček te svetlobe, je to bogat mozaik v življenju mladine.
Pa prihodnje leto spet!
Alenka Adamič