Kakovost zraka v občini Grosuplje: Pregled rezultatov meritev delcev PM10 v letu 2020
V zimskih mesecih slabšo kakovost zunanjega zraka zaznamo že z lastnim nosom ob zapustitvi notranjih prostorov. Povišana raven delcev v zraku se pojavi predvsem ker se prometu, ki je pomemben vir onesnaženosti zraka, pridružijo še dodatni viri, prav tako pomembni, kot so neugodne vremenske situacije in kurišča, pri čemer bi izpostavili povečano uporabo lesne biomase kot (cenovno ugodnega) energenta. Onesnaženost zraka z delci pa ima lahko velike vplive na zdravje ljudi.
Med vsemi onesnaževali se v zadnjem času še posebej izpostavlja delce PM10 (gre za delce z aerodinamskim premerom manjšim od 10 µm), ki lahko zaradi svoje majhnosti prodrejo globoko v človeško telo.
V občini Grosuplje se meritve delcev PM10 v zunanjem zraku izvajajo od januarja 2020, in sicer v bližini Glasbene šole Grosuplje (Partizanska cesta 5, Grosuplje). Meritve zraka so namreč osnova za pripravo ukrepov in sprejem odloka o kakovosti zraka. V primeru sprejetja odloka bomo občanke in občani upravičeni tudi do višjih subvencij na predmetnih področjih.
Na našem merilnem mestu je bila tako v letu 2020 izmerjena povprečna letna vrednost 28 µg/m3, preseganj mejne dnevne vrednosti je bilo 32. Predpisana mejna letna vrednost (40 µg/m3) ter tudi maksimalno število dovoljenih preseganj mejne dnevne vrednosti (35) za delce PM10 v tem letu nista bili preseženi.
Spodnji graf prikazuje srednje mesečne vrednosti koncentracij delcev PM10 v Grosupljem v letu 2020, za primerjavo pa smo dodali še rezultate iz merilnega mesta Ljubljana Bežigrad. Kot je razvidno iz grafa, so bile v letu 2020 izmerjene vrednosti v Grosupljem praviloma višje kot na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad.
Graf: Prikaz izmerjenih vrednosti v Grosupljem v letu 2020
Na lokaciji Ljubljana Bežigrad je bila izmerjena povprečna letna vrednost 22 µg/m3 in 21 preseganj mejne dnevne vrednosti. V Grosupljem je bila torej v letu 2020 izmerjena višja letna srednja vrednost kot na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad, z višjim številom preseganj mejne dnevne vrednosti.
Če pa število izmerjenih preseganj mejne dnevne vrednosti v Grosupljem primerjamo z rezultati državne mreže za kakovost zunanjega zraka, je Grosuplje na drugem mestu (takoj za merilnim mestom Celje Mariborska s 36 preseganji mejne dnevne vrednosti).
Ob tem naj navedemo podatek, da je analiza sestave delcev PM10 za Ljubljano (pri Biotehnični fakulteti) razkrila, da je približno tretjino količine delcev značilnih za izgorevanje lesa ter četrtino količine delcev značilnih za promet. Kurjenje kurilnega olja prispeva delce v obe skupini.
Predno zaključimo, naj zato poudarimo, da je v pečeh na trdno gorivo potrebno pravilno kuriti ustrezno suh les, morebitno kurjenje odpadkov pa okolje onesnažuje še bistveno bolj ter tudi z bistveno bolj nevarnimi snovmi. Znižanje izpustov delcev, ter s tem posledično tudi nižje koncentracije delcev v zunanjem zraku, pa lahko dosežemo tudi z zmanjšanjem toplotnih izgub stavb (izboljšanje izolacijskega ovoja stavb, zamenjavo oken in vrat), uporabo zemeljskega plina za ogrevanje, uporabo obnovljivih virov energije, kakor tudi z uporabo javnega prometa.
V navezavi z naštetim povejmo še, da v okviru Javnega komunalnega podjetja Grosuplje deluje tudi dimnikarska služba. Naš lokalni dimnikar trenutno skrbi za pravilno delovanje kurilnih naprav oziroma dimnikov 923 gospodinjstev, ki se ogrevajo na trda goriva, kamor sodijo drva, biomasa, sekanci, peleti ali premog, 550 gospodinjstev, ki kot energent uporabljajo kurilno olje, ter 17 gospodinjstev, ki pa se ogrevajo s plinom.
Preko obeh toplarn, na Bevkovi v Grosupljem in v Brezju pri Grosupljem, Javno komunalno podjetje Grosuplje ogreva 1.100 gospodinjstev. Kar precejšen delež gospodinjstev pa se ogreva preko toplotnih črpalk. Gospodinjstev v občini Grosuplje je cca. 7.600.
V obeh javnih kotlovnicah je sicer že pred časom prišlo do zamenjave energenta. V kotlovnici v Brezju se za proizvodnjo toplote namesto kurilnega olja uporablja zemeljski plin, ki bistveno manj onesnažuje okolje, v kotlovnici na Bevkovi pa utekočinjen naftni plin. Predvidoma konec tega leta se bo tudi v tej kotlovnici prešlo na uporabo zemeljskega plina.
V Grosupljem pa od leta 2015 deluje tudi energetska pisarna ENSVET, kjer je občankam in občanom ter od letošnjega leta tudi pravnim osebam nudeno brezplačno svetovanje o prihranku energije pri obnovah stavb in posodobitvah ogrevalnih sistemov ter o možnostih pridobitve subvencije EKO sklada.
Kot smo že omenili, največ delcev PM10 nastaja zaradi kurjenja nekakovostnih goriv kot tudi zaradi kurjenja v zastarelih kotlih in napravah z neoptimalnim zgorevanjem lesne biomase in vedno večjega prometa.
Za zamenjavo stare kurilne naprave je možno pridobiti subvencijo v višini kar do 50 % vrednosti naložbe. So pa tudi za ostale ukrepe za zmanjšanje potrebe po toploti na voljo subvencije v višini 20 % - 30 % vrednosti naložbe. Prav tako je subvencioniran nakup električnega avtomobila.
Svetovanje je v trenutnih časih omogočeno tudi po telefonu, e-pošti ali preko aplikacije ZOOM (https://ekosklad.si/prebivalstvo/ensvet/svetovalec?isci=grosuplje).
Jana Roštan