Zlati intervju z županom dr. Petrom Verličem

Konferenca Zlati kamen je letno strokovno srečanje na področju lokalne samouprave in hkrati vrhunec večmesečnega raziskovalnega dela o razvojnem napredku slovenskih občin v sklopu raziskovalnega projekta in izbora Zlati kamen. Ta bo letos potekala od 9. do 12. februarja, z osrednjim dogodkom v petek, 12. februarja 2021, ko bo podeljena tudi nagrada Zlati kamen 2021. Za nas bo to še posebej težko pričakovan in nekoliko vznemirljiv dogodek, saj je letos med osmimi finalistkami za nagrado Zlati kamen tudi Občina Grosuplje.

Letošnja konferenca je v duhu 10. obletnice obogatena s sklopom preddogodkov, Zlatih pogovorov, kjer predstavniki lokalnih skupnosti in strokovnjaki z različnih področij analizirajo in komentirajo različne priložnosti, trende in primere dobrih praks, naj spomnimo, da je bil gost prvega Zlatega pogovora tudi naš župan dr. Peter Verlič, in Zlatih intervjujev, v katerih župani občin med drugim predstavijo uspešne projekte občin, na katere so najbolj ponosni, pa seveda načrte za prihodnost, kje vidijo priložnosti za razvojno prodornost občine.

V sredo, 13. januarja 2021, je v Zlatem intervjuju, ki je sedaj na voljo za ogled, sodeloval naš župan dr. Peter Verlič. Tudi on praznuje 10-letnico svojega županovanja in tudi Občina Grosuplje je v tem obdobju doživela velike spremembe, napisala veliko uspešnih zgodb, uresničila veliko lepih projektov. Kateri pa so tisti, na katere je župan najbolj ponosen? In kakšni so naši načrti za prihodnost, kje vidi priložnosti za razvojno prodornost občine? O tem, pa tudi o moči sodelovanja in povezovanja, o pomenu prijateljstva, je spregovoril v Zlatem intervjuju.

ZLATI INTERVJU Z ŽUPANOM DR. PETROM VERLIČEM

Župan občine Grosuplje ste že 3. mandat in tako skupaj z nami praznujete tudi vi - 10-letnico svojega županovanja. Skupaj smo torej že od vsega začetka. In tudi Občina Grosuplje je v tem obdobju doživela velike spremembe, napisala veliko uspešnih zgodb, uresničila veliko lepih projektov. Kateri pa so tisti, na katere ste najbolj ponosni? 

Če pomislim na vse to obdobje, na vseh teh 10 let za nazaj, moram pravzaprav reči, da sem vesel čisto vsakega projekta, ki smo ga v občini napravili. Ne glede na to, ali je bil vreden 10.000 evrov, 100.000 evrov, ali pa je šlo za milijonske zneske. Pomembno je, da je prispeval k izboljšanju kvalitete življenja naših občank in občanov.

Našo občino sestavlja 10 krajevnih skupnosti in v teh 10 letih se je prav povsod dogajalo. Vse, kar smo naredili, nam je v ponos.

Vseeno pa mi je en projekt še posebej pri srcu. Takrat smo namreč postali tudi najsrečnejša občina na svetu. Ko je nekdo izmed občanov zadel eurojackpot, ki mu je prinesel lepo vsoto denarja, smo od prejetega davka prejeli 3 milijone evrov, kar pa je bilo ravno dovolj, da smo zgradili nov prizidek k zdravstvenemu domu. Spomnim se še, da smo se teden prej pogovarjali, kje bomo našli sredstva, kako se bomo zadolžili. Močno smo izboljšali pogoje za delo v zdravstvenem domu, pogoje za paciente, občanke in občane.

Danes zraven stoji tudi lepa lekarna, tako da imamo kar mali medicinski center.

V teh 10 letih pa se je veliko zgodilo tudi na področju urejanja prometa. Smo tranzitna občina in zaradi tega je urejanje prometa pri nas visoko med prioritetami. Zgradili smo veliko krožišč, uredili veliko površin za pešce, z evropskimi sredstvi gradimo kolesarske povezave.

Velik pomen ima pri nas tudi zelena barva. Tako smo že v prvem letu mandata uredili mestni prevoz. Iz glavnega mesta v Grosuplje vozi mestni avtobus. Ta projekt je primer res lepega sodelovanja glavnega mesta s primestno občino, sodelovanja med občinami. Dobro sodelovanje v projektu je bilo tudi z resornim ministrstvom.

Danes je zgrajena tudi parkirna hiša po sistemu P+R, sedaj ko je začel voziti vlak tudi iz Kočevja v Grosuplje in naprej v Ljubljano, pa bo trajnostna mobilnost v naši občini lahko še bolj zaživela. Želimo si, da bi nas čim več uporabljalo javni prevoz.

Morda naj omenim še en projekt. Pridobili smo preko 15 milijonov evrov evropskih nepovratnih sredstev in zgradili eno najbolj sodobnih čistilnih naprav. Ta zadostuje populaciji do 20.000 prebivalcev, zgradili smo tudi dodatne kilometre kanalizacij, tako da je čiščenje in odvajanje odpadnih voda sedaj urejeno tako, kot mora biti.

Naša občina ima kar precej prirastka, število prebivalcev se povečuje, prepoznani smo po priseljevanju, zato ves čas veliko vlagamo tudi v področje šolstva, v naše osnovne šole. Obnovili smo podružnično šolo na Kopanju, dogradili prizidek k takrat še podružnični šoli v Šmarju – Sapu, zgradili novo podružnično osnovno šolo na Polici, in v lanskem letu dogradili prizidek k naši največji osnovni šoli v Grosupljem, ki je dobila tudi novo športno dvorano.

Projektov, ki izboljšujejo kvaliteto življenja, je bilo tako v naši občini kar precej, kar so pokazali tudi kazalniki projekta Zlati kamen, nazadnje pa smo lahko videli tudi tabelo, ki jo je pripravilo Ministrstvo za finance, ki je Občino Grosuplje med slovenskimi občinami uvrstilo na 10. mesto po razvojnem potencialu. Smo torej v prvi deseterici najbolj uspešnih slovenskih občin.              

Kaj so trenutno glavni projekti občine in kakšni so vaši načrti za prihodnost? Kje vidite priložnosti za razvojno prodornost občine?

Občina Grosuplje je primestna občina, del širše Ljubljanske urbane regije. Zaradi svoje lege, sam velikokrat pravim, da leži tam, kjer se konča Ljubljana in prične mehkoba dolenjskih gričev in zelenih dolin, kjer se mestni utrip prepleta s tihožitjem podeželja, smo zelo zanimivi tudi za priseljevanje. Veseli smo vseh naših novih prebivalcev, seveda pa to pomeni tudi nove razvojne izzive, izzive za uresničevanje naše vizije kot gospodarne, gostoljubne in globalne občine.

Večje investicije predstavljajo modernizacija železniške postaje v Grosupljem, nov nadvoz čez železniško progo, ki zdaj predstavlja ozko grlo, nadaljevalo se bo s projekti pločnikov, kolesarskih stez. V Grosupljem bomo uredili osrednji trg, Kolodvorska cesta bo postala peš cona, glavna mestna žila, Adamičeva cesta, se bo preuredila v sodobno mestno cesto s pločniki in kolesarskimi stezami.

Izzivi pa nas tudi v prihodnje čakajo na področju dogradnje šol, pripravlja se tudi še dodatno nadstropje novega prizidka k zdravstvenemu domu.

Zadrževalnik poplavnih voda, Veliki potok, ki bo pomenil poplavno varnost mesta Grosuplje pred poplavami, se že gradi.

Občina Grosuplje si želi biti zelena, želi pa si biti prepoznana tudi kot turistična občina. Imamo nekaj lepih turističnih točk, biser je Županova jama, podzemna jama s sedmimi dvoranami, potem Magdalenska gora, pa Tabor Cerovo kot najbolje ohranjeni protiturški tabor.

Skratka, veliko priložnosti vidimo tudi v razvoju turizma. In če je korona virus prinesel tudi kaj pozitivnega, je to, da sedaj bolj spoznavamo svojo občino. Želimo si jo bolj približati našim občankam in občanom, in seveda potem, ko se bo epidemija končala, tudi vsem ostalim.     

Rdeča nit letošnjega izbora za nagrado Zlati kamen je sodelovanje in povezovanje. Kako vi gledate na moč sodelovanja, povezovanja?

Občina Grosuplje ima v svoji strategiji zapisano, da se želimo razvijati tudi kot globalna občina. Če si zaprt, če nočeš sodelovati, če se nočeš povezovati, lahko to pripelje samo do izolacije.

Zelo dobro izkušnjo imamo z medobčinskim inšpektoratom in redarstvom treh občin, ki smo ga pred leti ustanovile občine Ig, Škofljica in Grosuplje, potem se je porodila nova ideja in občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje smo ustanovile medobčinski razvojni center, bile smo mnenja, da bomo skupaj pri črpanju evropskih sredstev še uspešnejše.

To pa nas je na koncu privedlo do odločitve, da ustanovimo skupno občinsko upravo, ki smo jo poimenovali 5G. Ustanovile smo jo občine Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje.

Danes kar nekaj nalog tako izvajamo skupaj, se pravi naloge inšpekcijskega nadzorstva, redarstva, civilne zaščite, notranje revizije, urejanja prostora, povezujejo pa nas tudi razvojni projekti.

Na tem mestu se vsem županom teh občin lepo zahvaljujem. To sodelovanje, to prijateljstvo, ki smo ga župani pokazali med seboj pomeni, da meje med občinami padajo, in da v tem delu Ljubljanske urbane regije nastaja še ena prijetna regija. Ne le, da to za nas pomeni tudi finančno malo boljši položaj, saj nam 50% teh nalog financira državni proračun, mislim, da bomo lahko veliko uspešneje kandidirali tudi za evropska sredstva.

Že sedaj je namreč kar nekaj evropskih projektov nastalo tudi na račun sodelovanja omenjenih občin. Dva, Vezi narave in Life Amphicom, sta za ohranjanje naravnih biotopov, za naš Krajinski park Radensko polje, izredno pomembna.

Mislim, da se bo naše sodelovanje v prihodnje lahko samo še krepilo. Skratka, pri nas občinskih meja, tudi na račun te skupne občinske uprave, skoraj ne poznamo več.   

Jana Roštan