Pohod »Spoznaj sosednjo vas« 2020
V nedeljo 15. junija 2020, ob 10. uri, se je zbralo 23 pohodnikov pred OŠ Št. Jurij. S kratkim nagovorom nas je pozdravil predsednik Turističnega društva Tabor Št. Jurij, Janez Kozlevčar.
Odpravili smo se do trga v vasi, kjer stoji cerkev Sv. Jurija. Mojca Koritnik nam je povedala, da je bila cerkev prvič omenjena leta 1526, leta 1662 pa je vpisana tudi v stiškem samostanskem urbarju. O njej je pisal Valvasor kot podružnični cerkvi šmarske fare. Ob cerkvi stoji kapelica s kipom Matere božje z Jezusom.
V nadaljevanju poti, smo se ustavili v vasi Podgorica. Janez Kozlevčar je predstavil kapelico Sv. Petra in terišče lanu, ki je v fazi obnavljanja. Strinjali smo se, da so takšni objekti pomemben del naše, še ne tako davne preteklosti. Pot nas je vodila do hiše Janeza Kozlevčarja, kjer nam je ponudil »razkužilo« v kozarčkih, ki je v času korone in po njej zelo dobrodošlo
Naš naslednji postanek je bil na Bičjem, na kmetiji Valentinčič, ki se ponaša z izjemno modernizirano kmetijo. Gospodinja nas je pozdravila in pogostila. Povedala je, da na kmetiji dela vsa družina, od najstarejših do najmlajših. Kmetija ne glede na avtomatizacijo in sodobne tehnologije zahteva trdo delo in pridne roke vseh domačih. Poleg vsega dela, pa mora biti na kmetiji zabeležen čisto vsak dogodek v zvezi z živino in vse tisto s čimer je treba zadostiti pravilnikom.
V najsodobnejšem hlevu daleč naokrog, nas je sprejel mladi gospodar Milan. Razložil je kako poteka reja krav, kaj in kako se dogaja s prirastkom in zakaj tako in ne drugače. Na koncu smo si ogledali kako poteka avtomatizirana molža. Neverjetno, kako so se živali navadile na aparature in kako mirno same pridejo na molžo. V hlevu sta še robota za krmljenje in robot za čiščenje hleva.
Res je tudi, da ima govedo skoraj pravi hotel. Velik, zračen prostor, ki je razdeljen na »porodnišnico«, bivalni del za odraslo govedo in »jaslice« za teličke. Čudili smo se, kaj vse zmore sodobna tehnologija in kako široko znanje mora imeti ob tem kmetovalec.
Med zorečimi žitnimi polji, travniki in skrbno obdelanimi njivami, nas je pot vodila do Sel pri Šmarju. V vasi so delavnice in žaga priznanega mojstra- tesarja in krovca, Jožeta Mehlina. Gospodinja in gospodar sta nas pričakala z obloženo mizo. Po prijazni dobrodošlici, smo si ogledali delavnice. Postavitev za obdelavo in pripravo lesa je zelo modernizirana, kljub temu pa brez natančnosti in delovnih rok ne gre. Mojster Mehlin nam je razkazal prostore in razložil kako poteka delo, katere vrste lesa uporabljajo, na kakšen način ga pripravijo za določene objekte. Glavnina dela poteka na dveh računalniško vodenih strojih Veliko zahtevnega dela, znanja in prakse je potrebno da te uporabniki- stranke po Sloveniji in izven nje, prepoznajo kot odličnega izvajalca. Mehlinovim je to uspelo.
Na našem naslednjem postanku, prav tako na Selih, nas je čakal gospod Andrej Struna, ki se že leta trudi, da so Sela urejena, simpatična vas, ki jo imenuje oaza na robu mesta. Svet se spreminja, vse manj je časa za druženja in skupna dela v dobro kraja in krajanov. Zamišljeno pove: »včasih, pred leti je bilo drugače. Organizirali smo srečanja iz krajev z imeni Sela, Selo, Sele. Veliko ljudi je prišlo, šteli smo v tisočih, danes ni več takšnega navdušenja, vztrajamo pa še vedno«.
Vas ima cerkev Sv. Mohorja in Fortunata, zato smo si jo skupaj ogledali. Izvedeli smo nekaj o njeni zgodovini in obnovi. Zanimivost cerkve je predvsem v tem, da so pri obnovi odkrili ostanke. Skozi steklo vdelano v tla, je mogoče videti temelje in dele zidu, po predvidevanjih iz dvanajstega stoletja.
Pohodniki smo se vrnili v sedanjost in odšli na Fazanarijo. Tam so nas pričakali lovci Lovske družine Grosuplje. Izvedeli smo marsikaj o lovu in lovstvu. Z zanimanjem smo poslušali kako poteka reja fazanov, kako krmijo divjad pozimi, obdelujejo njive za divjad. Pogovarjali smo se o tem, kakšen je stalež določene vrste divjadi, pa o medvedih, volkovih, šakalih. Veliko znanja se skriva med lovci, le vprašati jih je treba, pa z veseljem govorijo o naravi in o vsem kar v njej živi. Da ne bi ostali lačni, so nam po dogovoru pripravili odličen golaž. Ko smo potolažili želodčke, smo se počasi začeli razhajati proti domu.
Vreme nam je bilo naklonjeno kljub slabi napovedi. Polni vtisov in novih spoznanj, smo med potjo klepetali in ugotavljali, da se bomo še potepali in odkrivali nove, zanimive kraje in ljudi. Naša domovina premore veliko, marsikdaj spregledanih lepot in zgodb iz preteklosti. Posodabljanje pa omogoča napredek, razvoj in obstanek za tiste ki se ne ustrašijo trdega dela.
Zahvaljujemo se gostiteljem za topel sprejem in razlago.
S pohodi v organizaciji TD Tabor Št. Jurij, želimo obiskovalcem- pohodnikom predstaviti manj znane lepote in zanimivosti v naši bližini. V tem delu vidimo naše poslanstvo.
Nasvidenje torej na naslednjem pohodu »Spoznaj sosednjo vas«.
Besedilo in fotografije
za TD Tabor ŠT. Jurij, Jožica Rus