11. tradicionalni jesenski pohod Po poti kulturne dediščine Šmarje – Sap v organizaciji Turističnega društva Šmarje – Sap
Sobota, 19. oktober 2019
Zgodovina pohodov v organizaciji Turističnega društva Šmarje – Sap je že zelo dolga. Tokratni tradicionalni jesenski pohod pa je že enajsti, in vodi po poteh in stranpoteh, ki so označene z ličnimi informacijskimi tablami, ki nas popeljejo skozi zgodovino Šmarje-Sapa. Razkrivajo nam že najzgodnejše obdobje poselitve teh krajev in pomen stare dolenjske ceste. Celotna pot kulturne dediščine Šmarje-Sap vodi od informativne table pri Družbenem domu do cerkve Marije Device in Turnčka, do Rimske ceste, kapelice in cerkve Sv. Križa v Tlakah, mimo Velikega Vrha na Farovški hrib, Podgorico, Paradišče, Brvace, preko Cikave na Sela, pod gozdom nazaj proti Sapu in po Ljubljanski cesti v Šmarje. Celotna pot je dolga približno 12 km, nas pa je vodila po delu poti ob informacijskih tablah, ki označujejo dediščino in značilnosti kraja. Na tem pohodu pa smo traso malce prilagodili zaradi teme, ki smo jo obravnavali.
Tudi tokratni pohod je bil rekreativno izobraževalne narave, s strokovnim vodenjem Jožeta Mikliča.
Pot nas je vodila od Družbenega doma v centru Šmarja - Sap do železniške postaje, nato po Lipoglavski mimo kapelice Sv. Antona do info točke na Farovškem hribu, kjer je Jože Miklič podal obilo informacij (več v nadaljevanju). Od tu smo se napotili na Mali vrh, kjer smo se okrepčali z domačimi dobrotami pri Hočevarjevih. Tudi tu smo prisluhnili Jožetu Mikliču, ki nam je predstavil prometne komunikacije na območju Šmarja in njihov vpliv na življenje in razvoj v kraju. Letos beležimo 151. letnico (1868) izgradnje deželne ceste Ljubljana – Šmarje skozi Rede, ki je nadomestila tedanjo cesto, ki je potekala po nekdanji trasi rimske ceste, 61. letnico (1958) izgradnje avtocestnega odseka Bratstva in enotnosti iz Ljubljane proti Zagrebu ter 30. letnico (1989) izgradnje nove avtocestne povezave Ljubljana – Novo mesto in ne nazadnje 2. obletnico (2017) odprtja avtocestnega priključka Šmarje – Sap – Ljubljana. Pred 126 leti (1893) je v Šmarje pripeljal tudi prvi vlak. Nadaljevali smo do ovinka pri Špilarju po serpentinah (redah) nad Tlakami, preko gornjih Tlak do kapelice pri Treh križih. Končali pa smo seveda v domači gostilni Majolka.
Ali ste vedeli, da je bil pri Šmarju največji spopad na Kranjskem (Kranjski waterloo) v času francoskih vojn?
1813 – 25. septembra je Krajišnik Milutinović premagal francosko vojsko pri Šmarju na Zaloškem hribu, general Rebrović pa tri dni pozneje na Kovačevcu nad Staro vasjo. Na francoski strani je bilo precej mrtvih vojakov. Boj pri Šmarju naj bi veljal za največji spopad med francosko in avstrijsko vojsko na Kranjskem.
Leta 1864 so se začeli prvi pogovori o železniški trasi, ki naj bi šla čez Grosupeljsko kotlino, po dolini reke Krke, čez Žužemberk in mimo Auerspergove železarne na Dvoru. Od Višnje Gore navzdol pa so bili ostri protesti tako duhovščine, ki je utemeljevala, da bo z vlakom in turizmom v deželo prihajal razvrat, furmani pa so se zbali za svoje delo.
Že s samo gradnjo železnice pa se je prvič prerezalo naselje Šmarje, s cesto Bratstva in enotnosti se je to samo še nadaljevalo. Z gradnjo avtoceste pa je bilo Šmarje dokončno prerezano na dva dela, a morda prav zato in deloma zaradi vztrajanja občanov in vodstva občine so bile zaradi tega narejene protihrupne ograje, pa tudi nekaj več cest in prehodov (nadvozov in podvozov) na tem območju.
Ob tej priliki vas vabimo na dogodke v organizaciji turističnega društva, med drugim bomo 14. decembra 2019 odprli razstavo jaslic in bo na ogled vse do 5. januarja 2020.
Za Turistično društvo Šmarje – Sap
Marko Fric