Ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki v občini Grosuplje

V JKP Grosuplje smo začeli z ločenim zbiranjem biološko razgradljivih odpadkov leta 2003. V ta namen smo kupili ustrezno smetarsko vozilo in določen krog občanov opremili s 120 in 240 l zabojniki.

V začetku je bilo teh odpadkov malo, saj je bil s tem projektom namen občane seznaniti z ravnanjem z biološko razgradljivimi odpadki. Skozi leta smo mrežo individualnega prevzema teh odpadkov širili, s tem pa se je količina zbranih biološko razgradljivih odpadkov iz leta v leto večala. V letu 2008 smo tako v občini Grosuplje zbrali že 1.160.800 kg biološko razgradljivih odpadkov, leta 2010 pa 1.314.440 kg. V tem obdobju smo ugotovili, da je med temi odpadki veliko lesa, uporabnega za energetske namene. Začeli smo z ozaveščanjem občanov, da te odpadke uporabijo za lastno uporabo (kurjavo), ali pa jih pripeljejo v zbirni center, katere v našem podjetju predamo v nadaljnje ravnanje. Iz tega razloga se je z dvoletnim zamikom količina ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov začela zmanjševati kljub temu, da smo istočasno širili mrežo prevzemnih mest. Drugi razlog za zmanjševanja količine zbranih biološko razgradljivih odpadkov pa je bil, da so si gospodinjstva uredila lastne kompostnike, v katerih zbirajo in obdelujejo biološko razgradljive odpadke. Pokazatelj, da se ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki izboljšuje je zmanjševanje zbranih mešanih komunalnih odpadkov in primerna čistoča ostalih ločeno zbranih odpadkov.

Trend zbranih biološko razgradljivih odpadkov nazorno prikazuje spodnji graf.


V zadnjih letih se krivulja grafa umirja, kar nakazuje, da je postalo ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki stabilno.

Jasno je, da moramo vse komunalne in ne komunalne odpadke zbirati ločeno. Zelo pomembno pri tem je, da se trudimo pridelati čim manj odpadkov. V tej smeri lahko sami naredimo marsikaj, nazoren primer v gospodinjstvu je ravnanje s hrano, s čimer lahko zmanjšamo obremenitev družinskega proračuna.

 Nekaj nasvetov za zmanjšanje količine zavržene hrane:

• Načrtujmo nakupe in kupimo le tiste izdelke, ki jih potrebujemo.
• Izogibajmo se nakupom izdelkov samo zato, ker so v akciji.
• V hladilniku bodimo pozorni na izdelke s kratkim rokom uporabe in jih porabimo, dokler so še užitni.
• Kuhajmo prave količine hrane in poskusimo uporabiti tudi ostanke hrane (na spletu lahko najdete zanimive recepte).
• Sadje in zelenjava, ki ni več idealne oblike in barve, je mogoče še vedno uporabna. Uporabimo jo lahko za pripravo juh ali sadnih napitkov.

Skrbimo, da čim manj hrane konča med odpadki!

V vsakem gospodinjstvu se pojavljajo biološko razgradljivi odpadki. Med te odpadke sodijo:

1. a) Zeleni vrtni odpad, zlasti:

   - odpadno vejevje,

   - trava,

   - listje,

   - stara zemlja lončnic,

   - rože,

   - plevel,

   - gnilo sadje,

   - stelja malih rastlinojedih živali,

   - lesni pepel;

1. b) Kuhinjski odpadki, zlasti:

   - zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst,

   - jajčne lupine,

   - kavna usedlina,

   - filter vrečke,

   - pokvarjeni prehrambeni izdelki,

   - kuhani ostanki hrane,

   - papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke.

Vse odpadke, ki so primerni za kompostiranje, je potrebno ločeno zbirati. Pravilno ločene odpadke kompostirate v hišnem kompostniku. Če ne morete sami kompostirati odpadkov, jih lahko predate JKP Grosuplje. Prepovedano jih je mešati z drugimi komunalnimi odpadki. Pomembno je tudi, da biološko razgradljive odpadke oddajate razsute ali v biorazgradljivih vrečkah za smeti, saj plastične vrečke ne sodijo na kompostnik in v zelen zabojnik. Prav tako tja ne sodijo:

   - plastika,

   - steklo,

   - kovine,

   - keramika,

   - kosti,

   - maščobe,

   - ostanki tekstila,

   - vsebina vrečk za sesalce,

   - zdravila,

   - oblanci in žagovina obdelanega lesa,

   - mačji in pasji iztrebki,

   - plenice.

Kako hišno kompostirati

Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so primerna za vse običajne sisteme, ne glede na to ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti hišni kompostniki.

Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C-60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa.

Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material. Dozorel kompost je uporaben za gnojenje vseh vrst rastlin. Kompost odvisno od potreb zadelamo v vrhnji sloj zemlje (približno 1 – 4 l/m2).


Javno komunalno podjetje Grosuplje