Sto spustov za sto let

 

Menda je bilo na dan, ko so pred sto leti odkrili Županovo jamo, lepo vreme. “Oče je krojača Ogrinca vprašal, ali gre z nami raziskovat v Brezno pri opolzkem kamnu, ker je vedel, da nima veliko dela za stranke. Bilo pa je sončno in suho, kot nalašč za kakšna kmečka dela. Zato smo šli zjutraj skozi vas kar na hitro in nikomur nismo nič razlagali. Da se ne bi govorilo, da zapravljamo čas, namesto da bi šli na njivo!” se je odločilnega dne spominjal Jože Perme.

 

Tudi v soboto, 23. maja letos, ko smo se spominjali “raziskovalne odprave” župana Josipa Permeta, krojača Ivana Ogrinca ter njunih sinov Jožeta in Antona, je bilo vreme kot naročeno za druženje v gozdu. Prireditev ob jubileju, Festival stotih let Županove jame z dnevom doživetij, je privabila približno 300 obiskovalcev - tako domačinov kot ljubiteljev kraškega podzemlja iz bolj oddaljenih krajev. 

 

Še posebej smo bili veseli potomcev odkritelja Josipa Permeta - zbralo se jih je okrog 40.

“Prireditev ob stoletnici odkritja jame je bila zelo lepa, pohvale vsem nastopajočim in tistim, ki so jo pripravili. Vesela sem, da smo se zopet srečali tudi sorodniki dedka Josipa Permeta,” je povedala vnukinja Marija Slak.

 

V osrednjem kulturnem programu, ki je bil posvečen odkrivanju jame in urejanju njenih sedmih dvoran za turistični obisk, smo ta čas spoznali skozi odlomke zgodb in poročil, ki so nam jih zapustili prvi raziskovalci, jamski vodniki in tudi pesnice. Interpretirali so jih člani Turističnega in okoljskega društva Županova jama Grosuplje. 

 

Med drugim smo izvedeli, da je Josip Perme sprva želel najti podzemeljsko povezavo med Breznom pri opolzkem kamnu (danes stari vhod v Županovo jamo), našel pa je prehod v Veliko dvorano, polno kapnikov. Že od začetka je jamo za turistični obisk urejalo društvo - prvotno se je imenovalo Društvo za ureditev podzemeljskih jam. Nasmejali smo se ob dogodivščinah legendarnega vodnika Franca Kanduča - ki je s trkanjem dolgo “igral” na kapnike, dokler ga niso strokovnjaki opozorili, da jih lahko polomi …

 

K vedremu vzdušju na prireditvi je odločilno prispevala grosupeljska Mihaelova godba, ki je program obogatila z venčkom koračnic. Prav za visoko obletnico Županove jame so naštudirali - in seveda tudi zaigrali! - skladbo Kristalni stalaktit, ki jo je pred več kot dvajsetimi leti zložil Marjan Sajovic, tedanji ravnatelj Glasbene šole Grosuplje. Posvetil jo je prav Županovi jami, ki je tako edina v Sloveniji (in morebiti celo na svetu), ki ima svojo lastno koračnico!

 

V imenu Občine Grosuplje je prisotne pozdravil tudi podžupan Matjaž Trontelj. “Ponosni smo, da imamo v naši občini turistično zanimivost s tako dolgo tradicijo, kot je Županova jama. Žal se zdi, da je kljub vsemu še premalo znana, zato si bomo v sodelovanju s turističnim društvom še naprej prizadevali, da se to izboljša,” je povedal.

 

Za obiskovalce najbolj privlačna atrakcija je bil jamarski spust. Že 15 let ga pripravljamo v sodelovanju z Jamarskim klubom Novo mesto. Odpremo loputo na starem vhodu, breznu, skozi katero so Županovo jamo odkrili, jamarji pa obiskovalcem omogočijo varen spust po vrvi deset metrov globoko, naravnost v turistični del jame. Letos se je za to adrenalinsko izkušnjo opogumilo nekaj več kot sto obiskovalcev, kar je bil rekord.

 

“Iskrena hvala za čudovit dogodek! Izjemno sem bila vesela nagrade – spusta z vrvjo v jamo, ki je bil res nepozabna izkušnja. Celoten program je bil izjemno pester, zanimiv in poučen. Resnično smo uživali, saj je bilo vse izpeljano vrhunsko, vzdušje pa naravnost čudovito,” je povedala Urška Ožbold, ki si je družinsko vstopnico za spust “prislužila” v nagradni igri.

 

Jamo si je bilo mogoče ogledati tudi po bolj običajni poti skozi Ledenico. Ves dan pa je mnogo privlačnih aktivnosti potekalo tudi na površju pred jamo. Grosupeljski skavti in taborniki so pripravili kotiček za preizkušanje gozdovniških veščin, radovedni pa so se lahko podali na fotoorientacijo v gozdu. 

 

Rokodelska družina Grčar je ponujala demonstracijo streljanja s srednjeveškim lokom, preizkusili smo se lahko tudi v srednjeveških družabnih igrah. Posebno pozornost obiskovalcev je pritegnil izviren spominek - kratek vtis, zapisan na ročno izdelan papir, si lahko zapečatil z voskom in pečatnikom z izvirnim motivom. 

 

Na prireditvi sta se predstavila tudi Zavod Parnas iz Velikih Lašč in Zavod Jezerski hram iz Cerknice, ki sta z Županovo jamo povezana v projektu KUNA - kulturna in naravna dediščina v turizmu. Na prvi stojnici so si lahko obiskovalci izdelali majhno spominsko knjižico, na drugi pa se preizkusili, kako hitro znajo sestaviti maketo tradicionalnega čolna s Cerkniškega jezera. 

 

“Lepo smo se imeli - spust v brezno, delavnice, ogled jame (vse pohvale vodnici!). Hvala za nepozaben dogodek!” je komentirala obiskovalka Ana.