JANEZ KASTELIC; Ilustracije Kozlovske sodbe v Višnji Gori v grškem prevodu Lojzke Avayanos

Mestna knjižnica Grosuplje vas vabi v njihovo dvorano na ogled razstave Janeza Kastelica Ilustracije Kozlovske sodbe v Višnji Gori v grškem prevodu Lojzke Avayanos ob 540. letnici podelitve mestnih pravic Višnji Gori.

Slikar in ilustrator Janez Kastelic se je rodil leta 1949. Je višnjegorski domačin. Po poklicu je grafik (knjigovez). Slikarjeva motivika sta realistično obarvani mestna arhitektura in okolica, ki je tesno povezana z njegovim vsakdanjim življenjem. Čeprav je naslikal že veliko slik mesta in njegove okolice, ga ta tematika še vedno navdihuje in še zmeraj najde motiv iz drugega zornega kota. Pravi, da ga na gričku strnjene mestne hiše, božjepotna cerkev sv. Ane, starodavni ohranjeni obrambni zid (cvinger), razvaline gradu nad mestom, prečudovit pogled na širšo okolico s cerkvijo sv. Tilna vedno znova navdušuje in notranje bogati. Starodavno slikovito mestece Višnja Gora s simbolom polžem vred je za slikarja in ilustratorja Janeza Kastelica nekaj, brez česar ne bi mogel živeti.

Kasteličeve slikarske tehnike so olje, akril in perorisba (tuš). Kot dolgoletni član Društva likovnih samorastnikov Ljubljana je sodeloval na številnih skupinskih razstavah in ekstemporih po vsej Sloveniji in nekdanjih jugoslovanskih republikah. Sodeloval je tudi v sklopu združenih likovnih skupin Slovenije, v domačem kraju pa se je predstavil tudi z več samostojnimi razstavami.

Svoje slikarsko znanje in nadarjenost prenaša tudi na stensko slikarstvo (freske). Uspešno se je že večkrat predstavil tudi kot ilustrator. Med drugim je uspešno likovno opremil dve knjigi domače pisateljice Mihaele Jarc Zajc.

O sodelovanju s pisateljem Ivanom Sivcem je povedal:

»Ob srečanju z znanim pisateljem Ivanom Sivcem na mojem domu v Višnji Gori v novembru leta 2001 je takoj stekel pogovor o ilustracijski opremi njegove knjige z naslovom Povest o Janezovi Sreči. Kmalu zatem sem dobil nekaj zgodbic, povezanih s Ciglerjevim sedemintridesetletnim življenjem in delom v Višnji Gori in drugod.

Ker dobro poznam kraj, ljudi in njihove življenjske navade ter običaje, je bil to zame poseben izziv.. Največji se je izkazal v izvedbi Ciglerjevega portreta, ki sem ga napravil v akril tehniki na platno formata 35x50 cm. Za predlogo sem uporabil še edino ohranjeno fotografijo iz jeseni leta 1848.

Ilustracije v knjigi so nastale s pomočjo predloženih zgodbic in pogovora s pisateljem Ivanom Sivcem. Moral sem se temeljito poglobiti v upodobitve Janeza Ciglerja – narisal sem ga šestkrat iz različnih zornih kotov – pa tudi škofov Slomška in Barage, pisatelja in kritika Frana Levstika, pesnika Franceta Prešerna, mladoletnega Josipa Jurčiča, cerkve sv. Tilna in Višnje Gore v Ciglerjevem času in še v marsikaj drugega.

Vse podobe so v tehniki perorisbe. Skušal sem jih čim bolj približati pisateljevim željam kot tudi bralcem, ki bodo dobili knjigo v roke.

Ob branju zgodb in gledanju ilustrativnih podob želim vsem bralcem veliko užitka in razvedrila.«