Nahajate se:
31. 1. 2018 - Svetovni dan prenehanja kajenja
31. 1. 2018 - Svetovni dan prenehanja kajenja
30. 1. 2018
748
Kajenje oziroma raba tobaka škoduje tako rekoč vsakemu organu v človeškem telesu in škodljivo vpliva na zdravje skozi celotno življenje. Je eden od najpomembnejših dejavnikov za razvoj številnih rakavih obolenj, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter številnih drugih bolezni in zdravstvenih težav. V Sloveniji je tobak med dejavniki tveganja najpomembnejši prepričljivi vzrok smrti. Vsako leto zaradi bolezni povzročenih s kajenjem umre skoraj 3.600 prebivalcev Slovenije ali skoraj 10 vsak dan, od teh jih četrtina umre že pred 60. letom starosti.
Kadilci se pri odločanju za opustitev kajenja srečujejo s številnimi dilemami.
Mnogo nekadilcev se pogosto sprašuje, zakaj ljudje še vedno kadijo, če je v javnosti toliko informacij o škodljivosti kajenja. Kako, da jih kadilci ne upoštevajo in ogrožajo lastno zdravje? Njihovi odgovori so pogosto:
• da obolevajo tudi tisti, ki ne kadijo;
• da se o škodljivosti kajenja pretirava in da bomo vsi (tako ali drugače) enkrat umrli;
• da je tako ali tako veliko ostalih škodljivih dejavnikov (nezdrava hrana, stres …), zaradi katerih lahko še zbolijo.
Za takšnimi trditvami se skriva strah pred spoznanjem, da si s kajenjem škodujejo. Tako ga vsaj začasno umirijo in odločitev o opuščanju kajenja preložijo nekam v daljno, neopredeljeno prihodnost. Kadilcu namreč takšna sprememba vzbuja različne, nasprotujoče si občutke. Po eni strani se zagotovo želi osvoboditi stroškov za cigarete, neprijetnega vonja, zaskrbljenosti za zdravje ter slediti dobronamernim nasvetom in odpraviti telesne težave, povezane s kajenjem. Po drugi strani pa opuščanje kajenja doživlja kot veliko izgubo nečesa prijetnega v svojem življenju. Nikotin mu je pomagal, da se je zbral in osredotočil na svoje delo, kajenje ga je povezovalo s prijatelji, mu bilo v tolažbo v težkih trenutkih in mu predstavljalo sprostitev in /ali »nagrado« po uspešno opravljenih obveznostih. Prisoten je strah pred opustitvijo starih in vzpostavljanjem novih navad ter pred morebitnim neuspehom in očitanjem s strani svojih bližnjih.
Naštete dileme so le nekatere, s katerimi se srečujejo kadilci pri odločanju o opustitvi kajenja. Čim bolj jih kadilec pretehta, izrazi in se o njih pogovarja, tem večja je možnost, da se bo odločil in uspešno izpeljal proces opuščanja kajenja. Tehnik in načinov pomoči pri odvajanju je veliko: od postopnega preizkušanja, katero cigareto in za koliko časa bi odložil, do informacij o tem, kaj vse kadilcu pomaga premagovati neprijetne telesne težave prve dni po opustitvi kajenja. Opustitev kajenja pa mora seveda izpeljati kadilec sam.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, da več kot polovica kadilcev želi prenehati s kajenjem, veliko jih v prvih nekaj poskusih ni uspešnih, zato jim je na voljo pomoč pri opuščanju kajenja. Lahko izbirajo med skupinskim in individualnim svetovanjem za opuščanje kajenja, ki poteka v zdravstvenih domovih. (NIJZ, 2017)
»Opustitev kajenja je koristna za zdravje v kateremkoli obdobju življenja, največje koristi za zdravje pa prinaša opustitev kajenja pred 40. letom,« pojasnjuje mag. Tadeja Hočevar z NIJZ.
Čimprejšnja opustitev kajenja pomembno izboljša zdravje in podaljša življenjsko dobo. V pomoč pri opustitvi kajenja so v Sloveniji na voljo številne brezplačne vrste pomoči.
Svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenja je dostopen na številki 080 27 77. Telefonska številka deluje vsak dan, tako med delavniki, kot tudi med vikendi in prazniki med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro.
V Zdravstvenem domu Grosuplje vam nudimo skupinsko ali po dogovoru individualno svetovanje za opuščanje kajenja. Delavnica bo predvidoma potekala v mesecu marcu 2018. Za točen datum ali več informacij o sami delavnici si lahko preberete na spletni strani zdravstvenega doma ali povprašate referenčno sestro v ambulanti splošne medicine.
Medeja Bučar, dipl. med. sestra, ZD Grosuplje
Kadilci se pri odločanju za opustitev kajenja srečujejo s številnimi dilemami.
Mnogo nekadilcev se pogosto sprašuje, zakaj ljudje še vedno kadijo, če je v javnosti toliko informacij o škodljivosti kajenja. Kako, da jih kadilci ne upoštevajo in ogrožajo lastno zdravje? Njihovi odgovori so pogosto:
• da obolevajo tudi tisti, ki ne kadijo;
• da se o škodljivosti kajenja pretirava in da bomo vsi (tako ali drugače) enkrat umrli;
• da je tako ali tako veliko ostalih škodljivih dejavnikov (nezdrava hrana, stres …), zaradi katerih lahko še zbolijo.
Za takšnimi trditvami se skriva strah pred spoznanjem, da si s kajenjem škodujejo. Tako ga vsaj začasno umirijo in odločitev o opuščanju kajenja preložijo nekam v daljno, neopredeljeno prihodnost. Kadilcu namreč takšna sprememba vzbuja različne, nasprotujoče si občutke. Po eni strani se zagotovo želi osvoboditi stroškov za cigarete, neprijetnega vonja, zaskrbljenosti za zdravje ter slediti dobronamernim nasvetom in odpraviti telesne težave, povezane s kajenjem. Po drugi strani pa opuščanje kajenja doživlja kot veliko izgubo nečesa prijetnega v svojem življenju. Nikotin mu je pomagal, da se je zbral in osredotočil na svoje delo, kajenje ga je povezovalo s prijatelji, mu bilo v tolažbo v težkih trenutkih in mu predstavljalo sprostitev in /ali »nagrado« po uspešno opravljenih obveznostih. Prisoten je strah pred opustitvijo starih in vzpostavljanjem novih navad ter pred morebitnim neuspehom in očitanjem s strani svojih bližnjih.
Naštete dileme so le nekatere, s katerimi se srečujejo kadilci pri odločanju o opustitvi kajenja. Čim bolj jih kadilec pretehta, izrazi in se o njih pogovarja, tem večja je možnost, da se bo odločil in uspešno izpeljal proces opuščanja kajenja. Tehnik in načinov pomoči pri odvajanju je veliko: od postopnega preizkušanja, katero cigareto in za koliko časa bi odložil, do informacij o tem, kaj vse kadilcu pomaga premagovati neprijetne telesne težave prve dni po opustitvi kajenja. Opustitev kajenja pa mora seveda izpeljati kadilec sam.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, da več kot polovica kadilcev želi prenehati s kajenjem, veliko jih v prvih nekaj poskusih ni uspešnih, zato jim je na voljo pomoč pri opuščanju kajenja. Lahko izbirajo med skupinskim in individualnim svetovanjem za opuščanje kajenja, ki poteka v zdravstvenih domovih. (NIJZ, 2017)
»Opustitev kajenja je koristna za zdravje v kateremkoli obdobju življenja, največje koristi za zdravje pa prinaša opustitev kajenja pred 40. letom,« pojasnjuje mag. Tadeja Hočevar z NIJZ.
Čimprejšnja opustitev kajenja pomembno izboljša zdravje in podaljša življenjsko dobo. V pomoč pri opustitvi kajenja so v Sloveniji na voljo številne brezplačne vrste pomoči.
Svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenja je dostopen na številki 080 27 77. Telefonska številka deluje vsak dan, tako med delavniki, kot tudi med vikendi in prazniki med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro.
V Zdravstvenem domu Grosuplje vam nudimo skupinsko ali po dogovoru individualno svetovanje za opuščanje kajenja. Delavnica bo predvidoma potekala v mesecu marcu 2018. Za točen datum ali več informacij o sami delavnici si lahko preberete na spletni strani zdravstvenega doma ali povprašate referenčno sestro v ambulanti splošne medicine.
Medeja Bučar, dipl. med. sestra, ZD Grosuplje
