Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje 2011
V Kulturnem domu Grosuplje se je v torek, 21. junija 2011, odvila Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, v počastitev občinskega praznika, dneva slovenske državnosti in 20 let samostojnosti Republike Slovenije. Slavnostni govornik je bil Janez Janša, poslanec državnega zbora Republike Slovenije in ena ključnih osebnosti slovenske osamosvojitve.
Uvodoma je vse zbrane v dvorani nagovoril župan občine Grosuplje, dr. Peter Verlič. Spominjal se je, kaj se je dogajalo, preden ja nastala naša država, država Slovenija. Kot je dejal, so bile najprej potrebne sanje. Te smo Slovenci skozi dolga stoletja zgodovine želeli uresničiti, pesniki so jih vpletli v svoje pesmi in pisatelji v svoje zgodbe. In potem je prišel trenutek. Trenutek, ki je četverici vzel svobodo. Toda slovenski narod je razumel usodnost tega trenutka ter odločno in pogumno stopil v bran četverice in demokratičnih sprememb za samostojno Slovenijo. To je postalo naše vrednostno središče, to je bila naša usoda, naš trenutek, naše sanje.
Enotni in povezani kot še nikoli prej v zgodovini slovenskega naroda smo z vzpostavitvijo večstrankarske parlamentarne demokracije omogočili, da se je Slovenija najprej odcepila od nedemokratične, enopartijske jugoslovanske države in pri tem vzdržali vse domače in tuje pritiske, od katerih so bili najhujši tisti, ki nam jih je z vojno vsilila jugoslovanska ljudska armada. A kdor domovino čuti v srcu, ga ne zlomi nobena sila, tako so tudi naši možje in žene tedaj novorojeno Slovenijo ubranili, nekateri med njimi tudi s svojim življenjem. Dejal je, da naj hvaležnost in spomin na ta plemenita dejanja vedno ostanejo v naših mislih.
Tako izborjena, se je samostojna Slovenija razvijala in krepila. Danes, po dvajsetih letih nam je Slovenija prijeten dom v družbi enakopravnih, demokratičnih držav Evropske unije in varen ščit znotraj povezav držav Nata. Spomnil nas je na to, kako ponosni smo lahko, da nam danes na naših grosupeljskih ulicah plapolajo slovenske, evropske in občinske zastave.
V nadaljevanju se je župan dr. Peter Verlič v svojem govoru osredotočil na našo občino, občino Grosuplje. Povedal je, kaj so v korist občank in občanov v naši občini že postorili ter kakšni so načrti za naprej.
Kot je dejal, so se v novem mandatu lotili številnih nalog. Aktivno so se lotili dediščine prejšnjega mandata, reševanja velikega števila odklonjenih otrok v vrtcih ter reševanja prostorske stiske v osnovnih šolah. Prenova podružnične osnovne šole na Kopanju je tako praktično pred oddajo gradbenih del, za novo podružnično osnovno šolo Polica pa je bila pred kratkim izdelana prostorska preveritev nove šole, tako, da bodo lahko kmalu pričeli z urejanjem prostorske dokumentacije in odkupi zemljišč. Podobno je pred zaključkom projektiranja tudi nov prizidek pred osnovno šolo Louisa Adamiča na Tovarniški v Grosupljem.
V KS Šmarje – Sap se intenzivno nadaljuje sprejemanje prostorskega načrta za ureditev centra Šmarja, kjer bo namesto starega pokopališča nastal lep in prijetno urejen spominski park, pred njim pa so predvideni poslovno stanovanjski objekti z oddelki vrtca in zdravstveno postajo. Arhitekti pa so že narisali tudi prvi osnutek novega prizidka z malo telovadnico k osnovni šoli Šmarje, kar pomeni, da bodo lahko cilj samostojne osnovne šole v Šmarju, pričeli uresničevati.
V samem mestnem jedru Grosupljega, med železniško postajo in občino, nastaja projektni osnutek kulturno kongresnega centra s poslovno trgovskim delom ter sodobno parkirno hišo sistema parkiraj in se pelji z javnim prevozom, obudili pa bodo tudi načrte za ureditev upravnega trikotnika med sodiščem in staro upravno enoto. Prav tako se že pripravlja tudi prostorska preveritev športnega parka Grosuplje, ki bo našel svoje mesto v Brezju, nasproti sončnih dvorov.
Lotili so se tudi razreševanja perečih prometnih problemov. Začasno krožišče pri Logotu že funkcionira, sedaj sta na vrsti še dve krožišči, pri občini in pod gozdom, kar bo olajšalo vključevanje v promet predvsem stanovalcem sončnih dvorov, čisto sveža pa je tudi informacija, da z Darsom usklajujejo zadnje podrobnosti za izvedbo krožišča na Cikavi »pri Fortuni« tik pred priključkom na avtocesto. Tudi tega naj bi zgradili v kratkem.
Dodal je, da je v zaključni fazi postopek priprave vloge za evropska kohezijska sredstva za modernizacijo kanalizacijskega omrežja v naši občini. Računajo, da bo teh sredstev preko 10 milijonov evrov, približno za enoletni občinski proračun, z njimi pa bodo lahko v naslednjih letih nadgradili obstoječo čistilno napravo, povezovalne kanalizacijske vode in dokončali kanalizacijski sistem v KS Šmarje – Sap.
Zaključil je, da je še veliko projektov in da je morda katerega izpustil, vendar ne namenoma, kar pa je želel še posebej poudariti, je bilo to, da projekti brez nas ne pomenijo ničesar. Tako kot smo pred 20 leti enotno gradili samostojno Slovenijo, si zato iskreno želi, da bi enotno gradili tudi našo prihodnost v naši občini.
Sejo je s svojimi besedami pomembno zaznamoval tudi slavnostni govornik, g. Janez Janša. G. Janez Janša je v svojem govoru uvodoma povedal, da je ob svojem prihodu v Grosuplje opazil, kot je že pred njim omenil tudi župan dr. Peter Verlič, kako po vsem Grosupljem plapolajo tri zastave, zastava občine Grosuplje, zastava samostojne slovenske države in zastava Evropske unije.
Pred natančno 20 leti nismo imeli še nobene od teh zastav. Ravno na današnji dan, pred 20 leti, je namreč takratna slovenska skupščina še razpravljala o državnih simbolih. Evropska zastava je sicer obstajala, vendar je nismo imeli pravice izobešati, pot do Evropske unije je bila še dolga. Tudi občina Grosuplje je bila v teh okvirih večja in ni imela takšne zastave. Kot je dejal g. Janez Janša, nam že samo ta simbolna primerjava pove veliko o teh časih, ki so minili in v katerih se je spremenilo veliko stvari.
Obdobje pred 20. leti in vse do danes je bilo precej raznoliko, doživljali smo vzpone in padce. Vendar pa je bil to čas, ko smo dosegli največje trenutke v naši zgodovini. Pot do teh trenutkov ni bila lahka, bila je dolga in tudi z mnogimi žrtvami, na njej je bilo veliko uspehov in tudi veliko težkih razočaranj. Minila so stoletja preden smo iz naroda, ki ima lastno kulturno identiteto, postali tudi narod z lastno državo.
Nadaljeval je, da so mnogi tudi v občini Grosuplje ta čas ne samo doživljali, ampak so ga tudi sooblikovali. Tudi občina Grosuplje je prispevala svoj velik delež ob slovenski osamosvojitvi. Občina Grosuplje je bila tista, ki je bila v osamosvojitvenih dneh in v času vojne za Slovenijo pomemben del slovenskega ozemlja, kjer so se tako, kot tudi na večini drugih delov Slovenije, stvari odvijale pravilno in v našo korist.
Meni, da smo zato ob 20. obletnici dolžni zahvalo vsem tistim, ki so takrat vodili območni štab teritorialne obrambe, tistim, ki so se podali v jugoslovanske armade in v njih sodelovali vse do umika enot. Vse kar je bilo narejeno takrat, je bilo narejeno dobro in prav, imelo pa je najboljše možne posledice za nas. To je osamosvojitev in v tistih dneh osvoboditev za najmanjšo možno ceno.
Iz občine Grosuplje prihaja nekaj posameznikov, ki se v teh dvajsetih letih praktično niso nikoli javno omenjali, vendar pa bi se jim bilo na ta dan lepo zahvaliti. Ti so sodelovali že pri samih začetkih priprav za obrambo pred realno silo. To so bili Lojze Šparovec, Janez Červec, Davorin Tomažin in Sandi Lavrih. G. Janez Janša se je v svojem govoru zahvalil tudi g. Janeza Lesjaku, prejšnjemu županu občine Grosuplje, ki je sredi vojnih dni pravzaprav na vpoklic prevzel vodenje pokrajinskega štaba teritorialne obrambe, za tem ko je prejšnji poveljnik zatajil. Imel je natančno dve minuti časa za to, da se odloči, ali zahtevno dolžnost sprejme. Sprejel jo je ter dobro opravljal. Dejal je, da si vse te osebe zaslužijo naš spoštljiv spomin.
V nadaljevanju je opozoril, da v teh dneh praznuje država, ki je nastala pred 20. leti in ki ima danes za seboj dve desetletji razvoja, o katerem smo odločali sami. Ključni cilj, ki smo ga dosegli pred 20 leti, je bil, kot temu pravijo nekateri, uresničenje slovenskih sanj, ali kot temu pravijo drugi, bolj pragmatični, dejstvo, da smo postali gospodar na svoji zemlji. Za to kar se je pri nas dogajalo v zadnjih 20 letih smo postali odgovorni sami. Odgovorni smo za tisto, kar se je v teh 20 letih zgodilo dobrega, kot tudi za tisto, kar se je zgodilo slabega.
Težko, vsaj v večji meri, krivimo koga drugega. Prej smo lahko krivili Beograd, še pred tem, Rim in še prej Dunaj. V teh zadnjih 20 letih teh izgovorov ni več in če kdaj živimo kot narod svoje lastno življenje, je to sedaj, teh 20 let.
V teh 20 letih je Slovenija napredovala. Veliko tega kar danes imamo, dojemamo kot nekaj samoumevnega. To verjetno za marsikoga velja že za evropsko zastavo, ki jo vidimo plapolati na drogovih. Pred 20. leti ni bila samoumevna niti zastava samostojne slovenske države. Ko smo končno sprejeli samostojnosti akta, s katerim smo dobili lastne nacionalne oziroma državne simbole, smo vedeli, da bomo to zastavo lahko hitro izobesili na drog, nismo pa vedeli, koliko časa bo trajalo, da nam bodo ta simbol priznali tudi drugi, druge države po Evropi in po svetu.
Na sprejem v Organizacijo združenih narodov je bilo sicer treba čakati skoraj celo leto, vendar se je tudi to zgodilo in ključni korak k temu, da se je to lahko zgodilo, je bilo dejstvo, da smo suvereno obvladovali lastno ozemlje, da smo se ubranili pred agresijo in da je s tem nastal prostor tudi za pogajanja, za diplomacijo. Svetu je postalo jasno, da želimo Slovenci sami odločati o sebi. Ne samo, da smo to plebiscitarno označili z odločnim glasovanjem z velikansko enotnostjo, ampak, da smo bili našo odločitev pripravljeni tudi braniti in ubraniti.
Teh 20 let pa ni bil samo čas izkoriščenih priložnosti in ko gledamo nazaj lahko tudi marsikaj obžalujemo. Kljub temu to ni nikakršen razlog, da ne bi 20. obletnico samostojnosti in državnosti iskreno, veselo in ponosno praznovali. Kajti veliko tega, kar je bilo zamujeno v zadnjih 20. letih, lahko nadoknadimo. Če pa bi 20 let nazaj Slovenci zamudili to zgodovinsko priložnost, je vprašanje kdaj, če sploh kdaj, bi se takšna priložnost ponovno ponudila. Pomembno je, da nismo zamudili tistega vala, ki je takrat preplavil celotno Evropo, po padcu berlinskega zidu in ob prebujenju nove združene Evrope. Ta čas smo dobro izkoristili.
Leta 2004 smo po Ljubljanskih trgih ter po hišah in pokrajinah po vsej Sloveniji že izobesili evropsko zastavo. Dosegli smo naslednji korak v priznanje slovenske enakopravnosti in enakovrednosti. Postavili smo objekt, tistega, o katerem je že prej sanjalo nekaj generacij. Objekt, kjer se načelno varujejo temeljne človekove pravice in politične svoboščine, kjer je zagotovljena vsaj formalna svoboda podjetniške pobude in kjer je možnost malega svobodnega razvoja posameznika med najbolj verjetnimi ali pa najbolj zagotovljenimi. Evropska unija ta prostor je. Ni idealen in verjetno tudi nikoli ne bo, je pa to okolje, ki je do slovenskega prebivalstva bistveno bolj prijazno, kot je bilo katero koli drugo okolje do sedaj v naši zgodovini.
Prvič odkar Slovenija obstaja, tudi v neto zneskih od nekega okolja, tokrat od Evropske unije, dobivamo sredstva. Znatna razvojna sredstva so v teh kriznih časih, v katerih se še kar kopljemo kot ena redkih evropskih držav, še posebej dragocen vir. Prvič imamo priložnost, da se hitreje razvijemo tudi z neko znatno pomočjo tistih, ki živijo skupaj z nami v evropski družini, vendar so bolj razviti. Seveda tega ne bi bilo, če ne bi bilo poguma in enotnosti. Pred 20 leti smo s pogumom in enotnostjo dosegli nekaj, kar mnogi leto ali pa le nekaj mesecev pred tem končnim dejanjem v to skoraj da niso verjeli.
Na vse to se je pomembno spomniti tudi zaradi situacije, v kateri je Slovenija danes. 20 let smo se razvijali, v povprečju, kar dobro. Ko je Slovenija stopila svoj prvi korak v samostojnost pred 20 leti, smo bili nekje na 45 odstotkih razvitosti povprečja Evropske unije. Konec leta 2008 je Slovenija dosegla 92 odstotno povprečno razvitost Evropske unije po kupni moči na prebivalca. Žal se je leta 2008 ta pot navzgor končala. Danes je Evrostat objavil podatek za lansko leto, ki kaže, da smo v letu 2010 dosegali samo še 87 odstotkov povprečne razvitosti Evropske unije, kar pomeni, da smo v dobrih 2 letih padli za 5 odstotkov in da prvič, odkar obstajamo kot samostojna država, nazadujemo. In ne zaradi krize, kriza je bila v celotni Evropi. To je realen pokazatelj našega napredka. Zdi se, kot da je tista energija, ki je Slovenijo gnala naprej po osamosvojitvi, nekako usahnila, oziroma, bolje rečeno, da je bila nekoliko potisnjena v stran.
G. Janez Janša je svoj govor zaključil z mislimi, da je to pravi trenutek, da si prikličemo v spomin, kateri so tisti trenutki zaradi katerih je Slovenija uspela. Energije, ki so Sloveniji omogočale osamosvojitev, so izhajale iz dozorelosti spoznanja in veliki želji po tem, da končno naredimo ta odločilni korak. Povezovalnost je omogočila, ne samo da smo odločitev sprejeli, ampak da smo jo tudi ubranili in zagovarjali ter enotno sprejeli ta izziv. Slovenija ne bo izšla iz krize, iz katere se je izkopala že skoraj celotna Evropa, dokler se ne bo vrnilo vsaj nekaj tega vzdušja.
Meni, da je 20. obletnica priložnost za to, da se vprašamo, kaj so naslednji cilji. Še prej, preden si zastavimo kakšne visoke cilje, pa moramo ponovno doseči neke realne stopnje gospodarske rasti in razvoja. Če ni gospodarske rasti in razvoja, potem ni realne podlage za blaginjo, slej ko prej pa bo tudi možnost zadolževanja končana.
Torej, vedno ko razmišljamo o tem, kako naprej, se je dobro spomniti tudi na nekatere dogodke iz naše zgodovine, toliko bolj na tiste, ki so nas združevali in ne delili. Iz tega lahko črpamo, če že ne nekih konkretnih receptov, pa vsaj navdih, kako prebroditi tudi aktualne težave. Slovenci smo tega sposobni. Če smo bili sposobni kot 2 milijonska država voditi Evropsko unijo, potem verjetno tudi ne bi smel biti problem, da ponovno dosegamo 4 ali pa 5 odstotno gospodarsko rast. Iz pravilnega upravljanja z državo in z bogastvom izhaja vse drugo. Poiskati moramo le naše ustvarjalne potenciale in jim dati možnost, da se razvijejo.
Ob koncu je g. Janez Janša vsem prisotnim ob občinskem prazniku iskreno čestital in se zahvalil, ker nas je ob tej priložnosti lahko tudi nagovoril. Vsem pa je zaželel iskrene čestitke tudi ob 20. rojstnem dnevu Slovenije.
Sledil je še en pomemben dogodek na včerajšnji prireditvi. Župan dr. Peter je dobitnikom letošnjih priznanj Občine Grosuplje podelil priznanja in jim iskreno in od srca čestital. Kot je dejal, so priznanja izkaz resničnega priznanja Občinskega sveta Občine Grosuplje za njihov prispevek v preteklosti in spodbuda za naprej, zlasti, kadar bo morda kdaj zmanjkalo volje in energije.
Priznanje občine Grosuplje z bronastim znakom občine Grosuplje je prejela Tamara Dizdarevič, priznanje občine Grosuplje s srebrnim znakom občine Grosuplje je prejelo Kulturno društvo Vokal, ŽPZ Magdalena, priznanje občine Grosuplje z zlatim znakom občine Grosuplje pa se je podelilo Prostovoljnemu gasilskemu društvu Šmarje – Sap. Podelila se je tudi nagrada z zlatim znakom občine Grosuplje, ki pa jo je prejel dr. Edvard Škulj.
Sejo je ves čas spremljal bogat kulturni program. Nastopili so Moški pevski zbor Corona KD Pesem Grosuplje, Ženski pevski zbor Biser, KD Lotos, Otroški pevski zbor Adamčki, Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje ter folklorna skupina KD Sv. Mihaela Grosuplje. Program je vseskozi povezovala ga. Simona Zorc Ramovš.
Seji je sledilo sajenje lipe v spomin 20. obletnice samostojnosti Republike Slovenije, pogostitev ter prijetno druženje pred Kulturnim domom. Lipo sta zasadila g. Janez Janša in župan dr. Peter Verlič.