ZLATI KAMEN 2013 – Dobre prakse slovenskih občin

Zlati kamen je sistem za spodbujanje in spremljanje razvoja na ravni lokalne samouprave. Meri na tisto, čemur so lokalne skupnosti namenjene: zagotavljanju pogojev za dobro življenje.

V sredo, 13. marca 2013, se je na Brdu pri Kranju odvila konferenca Zlati kamen 2013, dogodek, ki je prepletal znanje, izkušnje in priložnosti slovenske lokalne samouprave. Osrednji del dogodka so predstavljale dobre prakse slovenskih občin, za občine z najboljšimi dobrimi praksami so bile izbrane Ajdovščina, Šentrupert in Škofja Loka. S kar dvema dobrima praksama pa je bila med občinami z dobrimi praksami, teh je 17, tudi Občina Grosuplje. Dobri praksi, s katerima se lahko pohvali naša Občina, sta »Uvedba linije mestnega potniškega prometa 3G in poenotenje plačilnega sistema v vseh območjih LPP« ter »Podelitev koncesij zasebnim vrtcem v občini Grosuplje«.

Osrednja nagrada Zlati kamen, ki se podeljuje razvojno najbolj prodorni občini, je bila podeljena Občini Postojna.

17 občin Slovenije se lahko pohvali s kar 26 dobrimi praksami oz. primeri inovativnih rešitev, ki izboljšujejo življenje na lokalni ravni. Za najboljše tri dobre prakse slovenskih občin so bile izbrane Občina Ajdovščina s projektom »Sožitje biotehnologije, podjetnosti in trajnostne rasti«, Občina Šentrupert s predstavitvijo dobre prakse »Slovenski kozolci – svetovna turistična zgodba« in Občina Škofja Loka, ki se lahko pohvali s projektom »Vključujemo vse!«. Med 26 dobrimi praksami slovenskih občin pa najdemo kar dve dobri praksi Občine Grosuplje: »Uvedba linije mestnega potniškega prometa 3G in poenotenje plačilnega sistema v vseh območjih LPP« ter »Podelitev koncesij zasebnim vrtcem v občini Grosuplje«.

• Uvedba linije mestnega potniškega prometa 3G in poenotenje plačilnega sistema v vseh območjih LPP

V občini Grosuplje se lahko pohvalimo, da smo v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in Ljubljanskim potniškim prometom vpeljali conski sistem plačevanja z enotno kartico Urbana kot prvi v Sloveniji.

V ponedeljek, 29. avgusta 2011, natančneje ob 4.22 uri zjutraj, je začela obratovati nova linija Ljubljanskega potniškega prometa 3G. Integrirana potniška linija 3G je potnikom iz Grosupljega omogočila, da se v Ljubljano zapeljejo ceneje s terminsko Urbano. Uskladili smo linije mestnega in medkrajevnega potniškega prometa, prvič določili območja potovanja in tako potnikom omogočili potovanje z enotno vozovnico, za nižjo ceno. Poleg cenejše vožnje so bile prednosti uvedbe nove linije 3G tudi pogostost in večja dostopnost do avtobusov, dodana večerna vožnja, pomembni novosti pa sta bili tudi krožna linija po Ljubljani, ki sedaj poteka po samem središču mesta, in krožna linija po Grosupljem, ki je pripomogla tudi k večji dostopnosti do avtobusnih postajališč v Grosupljem. Trasa linije 3G po Grosupljem je tako vse leto dodatno obratovala po Ljubljanski cesti, mimo Osnovne šole Brinje Grosuplje in do krožišča Logo. V krožišču Logo so se avtobusi s krožno vožnjo vrnili na Ljubljansko cesto.

Da bi omogočili tudi vzhodnemu delu Grosupljega boljši dostop v mrežo linij LPP, se od 3. septembra 2012 avtobusna trasa od krožišča Logo nadaljuje po cesti Ob Grosupeljščici, nato priključi na Adamičevo cesto in po starem nadaljuje po Cesti na Krko. Na cesti Ob Grosupeljščici sta se uredili dve novi avtobusni postajališči, eno pred Domom starejših občanov Grosuplje.

S septembrom 2012 pa smo dočakali še eno novost. Plačilni sistem v vseh treh območjih se je namreč poenotil tako, da lahko sedaj potniki za potovanje poleg terminske Urbane uporabljajo tudi vrednostno Urbano, s katero lahko znotraj izbranega števila območij prestopajo na vse mestne in integrirane linije v roku 90 minut brez doplačila.

Z uvedbo integrirane linije 3G je tako Ljubljanski potniški promet vstopil na področje integracije prometa in poenotenja na področju plačevanja s terminsko in vrednostno Urbano.  Preprosto, moderno, potnikom prijazno in zlasti tako, kot to poznajo že po vseh razvitejših deželah v svetu. Da je Občina Grosuplje ravnala pravilno, nam potrjuje tudi  število prepeljanih potnikov, ki se je v enem letu od uvedbe 3G povečalo kar za 38,2 odstotkov.

Načrti Občine Grosuplje se na področju javnega prometa in trajnostne mobilnosti s tem projektom ne zaključujejo. S Slovenskimi železnicami bomo v prihodnje poskušali vpeljati isto vozovnico kot za mestni promet tudi za vlak.

• Podelitev koncesij zasebnim vrtcem v občini Grosuplje

Občina Grosuplje se je zaradi velikega porasta v številu odklonjenih otrok v javnem vrtcu odločila za podelitev koncesij za izvajanje programa predšolske vzgoje privatnim vrtcem. Število odklonjenih otrok se je v veliki meri zmanjšalo in na ta način smo hitro ter brez občinske investicije v nov vrtec rešili perečo občinsko problematiko.

Občina Grosuplje je srednje velika slovenska občina z dobrimi 19.000 prebivalci, ki leži na jugovzhodnem robu slovenskega glavnega mesta. Število prebivalcev hitro narašča, z njimi pa tudi število naših malčkov, ki potrebujejo dnevno varstvo. Javni Vzgojno varstveni zavod Kekec Grosuplje s svojimi devetimi enotami tako ni uspel več zagotavljati dnevnega varstva vsem našim najmlajšim.

Porast števila odklonjenih otrok v našem javnem vrtcu je bil še posebno velik v šolskem letu 2008/2009 (207 otrok), visoko število odklonjenih otrok pa se je nadaljevalo tudi v naslednjih letih. Glede na to, da Občina ni imela ne prostorskih in ne finančnih možnosti, da bi lahko pričela z gradnjo novega objekta vrtca, smo pričeli z javnimi razpisi za podelitev koncesij za izvajanje programa predšolske vzgoje privatnim vrtcem na območju občine Grosuplje.

Izkazalo se je, da interes v občini obstaja, saj je Občina podelila prvo koncesijo že septembra  2010, in sicer Vzgojno varstveni družini Biba, ki je v varstvo sprejela 6 otrok. V letu 2012 je ta vzgojno varstvena družina prerasla v zasebni vrtec s koncesijo, ki varuje 14 otrok. V letu 2011 smo koncesijo podelili še trem zasebnim vrtcem (Sonček, Kobacaj in Jurček), ki so v začetku sprejeli 73 otrok, kasneje so vsi razširili koncesije in trenutno imajo sprejetih 156 otrok. V zasebnih vrtcih s koncesijo imamo sedaj v varstvu 170 otrok.

Na ta način smo v veliki meri zmanjšali število odklonjenih otrok in hitro ter brez občinske investicije v nov vrtec rešili perečo problematiko v občini. Poleg subvencije cene vzgojno varstvenih storitev Občina zasebnikom poravnava tudi najemnine za prostor, v katerem se odvija vzgojno varstvena dejavnost. Zadovoljstvo nad zasebnimi vrtci s koncesijo so izrazili tudi njihovi uporabniki.