Otvoritev slikarske razstave kot uvod v 2. festival slovenske domoljubne pesmi Mati domovina

V sredo, 4. decembra 2013, je v Mestni knjižnici Grosuplje potekala otvoritev slikarske razstave akademske slikarke Urše Žajdela Hrovat, s katero smo tudi uradno napovedali 2. festival slovenske domoljubne pesmi Mati domovina, ki bo 17. decembra 2013 ob 19.00 uri, v Športni dvorani Brinje Grosuplje.

Uvodoma je vse prisotne lepo pozdravil slovenski igralec, producent, scenarist in režiser Roman Končar in nam povedal, kot je sam dejal, nekaj malega o tem, kar je blizu njegovemu srcu in duši.

Razmišljal je, da bi se Festival slovenske domoljubne pesmi Mati Domovina morebiti vendarle dalo umestiti v polje »novuma« v slovenski kulturni krajini. »Novuma«, zaradi katerega ga je mogoče celo malo sram. Sram kot svobodnega državljana svobodne in suverene države Republike Slovenije. Zakaj sram? V 22 letih, odkar ima svojo domovino in tudi svojo državo, ni zasledil tiste evforije, miline, toplote, srčnosti, tistega ponosa, poguma in dostojanstva, katerega čuti še danes, ko prestopi geografske meje svoje države. Naj si bo to na vzhod, zahod, sever ali jug. Kot da bi njegovemu narodu, kateremu pripada s srcem, dušo in genetsko zasnovo, vse to manjkalo.

Ravno zaradi tega so se ljudje, ki v srcih dobro mislijo, združili v Slovenskem kulturnem umetniškem društvu Mati Domovina, Festival slovenske domoljubne pesmi. To društvo pa je nastalo tudi zaradi vere, sle, želje, upanja, vedenja, predvsem pa hotenja, da se slovenski šolski »curriculumi« spremenijo. Vsi dobro vemo, da je pomembno znanje. In vsi vemo, pa si seveda hote ali nehote zatiskamo vsa čutila, da se v slovenskih šolah domoljubju posveča malo časa, kaj šele misli, vedenja, prenosa znanja. In to ga boli. To ga boli osebno in to ga boli tudi obče, je z nami delil svoje občutke Roman Končar.

Festival slovenske domoljubne pesmi je premiero doživel leto nazaj v geografski srčiki Slovenije, v krajih, kjer je pred 23 leti skorajda bogokletno zadišalo po slovenski vojski in kjer je skorajda bogokletno bilo izrečeno, da imamo varno pot na plebiscit. Da imamo možje in žene, skupaj s svojimi otroci, varno pot dvorišč, kjer lahko mirne duše obkrožimo eno ali drugo. Pa smo se takrat, kot tolikokrat v zgodovini, zbrali skupaj in obkrožili, kar smo obkrožili. Očitno smo obkrožili nekaj takega, kar je rodilo samostojno slovensko deželo.

Roman Končar se še vedno spominja tistih dni. Spomni se svoje hčerke Tinkare, ko mu je sedela na kolenu in kako je sama, v njegovem imenu pri njegovi polni zavesti in pri njeni mladostniški neodgovornosti, obkrožila da.  Takrat je bil ponosen. Tako kot je bil ponosen tistega čudnega večera, ko je nekdo dejal, da so danes dovoljene sanje, jutri pa je nov dan in je skupaj s kolegi Jerco Mrzel, Daretom Valičem in Poldetom Bibičem pod Prešernovim spomenikom Ivana Zajca recitiral verze Toneta Pavčka. Takrat so solze same vrele z obraza. Potem se je vse skupaj razblinjalo in se razblinilo do trenutka, ko se je v Mestni knjižnici Grosuplje odprla sinergija, ali še lepše povedano, motivirajoče sobivanje festivala slovenske domoljubne pesmi.

V imenu Občine Grosuplje je prisotne nagovoril tudi direktor občinske uprave Dušan Hočevar. Povedal je, da nam je v veliko veselje in ponos, da se bo letošnji Festival slovenske domoljubne pesmi Mati domovina odvijal v Grosupljem. Zahvaljuje se članom Slovenskega kulturnega umetniškega društva Mati domovina, da smo ravno v naši občini našli to sinergijo, ki bo 17. decembra ponesla dober glas o društvu in o naši občini širom naokrog. Za občanke in občane občine Grosuplje bo tako ta december še bolj prazničen kot po navadi.

Nadaljeval je, da nikakor ne moremo mimo dogodkov, ki nas v decembru navezujejo na državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti ter nas ob tem povabil tudi na Slavnostno sejo Občinskega sveta Občine Grosuplje, ki bo v počastitev praznika v sredo, 18. decembra ob 16.30 uri, v Družbenem domu Grosuplje.

Kot so zapisali pri Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve, je v zgodovini slovenskega naroda osamosvojitev, utemeljitev in nastanek lastne državnosti enkratno in neponovljivo dejanje. Kljub temu, da so mu botrovale mnoge zgodovinske okoliščine in prizadevanja vrste ljudi v nekaj stoletni zgodovini slovenskega naroda, se je njegova praktična izpeljava zgodila v prelomnih časih evropske pomladi narodov, konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Bila je rezultat povsem neposrednih in jasno artikuliranih naporov in prizadevanj mnogih ljudi. Angažma teh ljudi je bil odločilen, pa naj je bil kulturni, politični, varnostni, vojaški, diplomatski, gospodarski ali kakršenkoli že, brez njihovega dela, zavzemanja, izpostavljanja, tveganj in prizadevanj Slovenija danes ne bi bila samostojna in mednarodno priznana država.

Direktor občinske uprave Dušan Hočevar je v nadaljevanju govora svoje besede namenil dnevu samostojnosti in enotnosti. 26. december je v Sloveniji državni praznik in dela prost dan. Posvečen je spominu na zgodovinsko odločitev slovenskega naroda za samostojno državo.

Pred 23 leti je na predvečer božiča potekal plebiscit o vprašanju »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«. Udeležilo se ga je kar 93,2 odstotkov vseh volilnih upravičencev, okrog 95 odstotkov pa jih odgovorilo pritrdilno. Ti rezultati so bili razglašeni tri dni kasneje, 26. decembra 1990, kar je bil začetek osamosvajanja Slovenije, ki se je z razglasitvijo neodvisnosti zaključil 25. junija 1991.

Do septembra 2005 se je praznik imenoval le dan samostojnosti, a so ga s spremembo Zakona o praznikih in dela prostih dnevih dopolnili z besedno zvezo »in enotnosti«, saj naj bi ta dan namreč Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini.

Dušan Hočevar je svoje misli strnil z besedami, da nas letos v luči aktualnih dogodkov praznik še posebej izziva k razmisleku in udejanjanju tega, kar smo si želeli in zastavili pred 23 leti. Še posebej izzivalno pa je povabilo k enotnosti in tu nam vse skupaj naproti stopa Slovensko kulturno umetniško društvo Mati domovina in nas preko slovenske domoljubne pesmi poziva k enotnosti vseh, ki v srcu dobro mislimo.

Preden pa smo bili povabljeni k ogledu razstave slik, smo prisluhnili domoljubnim pesmim v izvedbi Ale, Mete, Jere in Dominika, nekaj besed pa je prisotnim namenila tudi akademska slikarka Urša Žajdela Hrovat. Zaupala nam je, da na vseh platnih, ki jih predstavlja v Mestni knjižnici Grosuplje, upodablja stvari, ki jih srečuje vsakodnevno in ki ponujajo možnost, da se preko njih tudi likovno izraža. Najbolj jo zanima barva. Ravno pri šopkih lahko z barvo najlažje predstavlja različne kombinacije in izraža svoja čustva. Prav tako čustva izraža preko svetlobe, preko kompozicij. Njena želja je, da bi ta čustva začutili tudi obiskovalci razstave.
https://www.youtube.com/watch?list=UUhUc_X_ltel1FiZTJLW96-Q&v=yYk62lgQndU

Video: Brane Petrovič