20. srečanje ljudskih pevcev in godcev »Fantje po polj' gredo«

V soboto, 14. oktobra 2017, se je v Kulturnem domu Račna odvilo tradicionalno že 20. srečanje ljudskih pevcev in godcev »Fantje po polj' gredo«. Ni pa bila 20. po vrsti le prireditev, ta dan smo obeležili tudi 20-letnico delovanja ljudskih pevcev Zarja iz Račne.

»Slovenija je kljub majhnosti zemljepisno zelo razgibana. Burna zgodovina je krojila usodo Slovencev. Zgodovinske okoliščine so oblikovale tudi naše ljudsko izročilo. Ljudsko pesem moramo spoštovati kot najdragocenejše, kar so nam predniki izročili v oskrbo in ohranitev,« so bile besede, s katerimi nas je v prireditev popeljal Igor Ahačevčič. Nadaljeval je, da je zaradi bogate vsebine slovensko pesemsko izročilo dragocen prispevek k evropski kulturi in seveda k lastni državotvornosti. Vsaka pesem, zapeta na drugačen način, je umetnost, še posebej, če je zapeta ubrano, iz srca, kot zmoremo s pesmijo izpovedati le Slovenci. »20 let se že srečujemo na odru tukajšnjega kulturnega društva pevci, godci, povezovalci programa, kritiki in seveda vi, zvesti poslušalci in ljubitelji te zvrsti glasbe,« je še dejal ter v polni dvorani kulturnega doma še posebej lepo pozdravil goste župana občine Grosuplje dr. Petra Verliča, domačega župnika Janeza Kebeta in predsednika Krajevne skupnosti Račna Rajka Palčarja.

Prisluhnili smo slovenski pesmi, v čudovit splet katere je bila povezana prireditev. Pesem je nekdaj slovenskega človeka spremljala od zibeli do groba, v sreči in nesreči, v veselju in žalosti, pri delu in počitku. Z njo se srečamo že v najbolj zgodnji dobi življenja, ko mati ali babica otroku zapoje uspavanko. Ko se otrok skobaca iz naročja in pomeša med vrstnike, ga obda svet igre, ki je tudi poln kratkih pesmic. Tako smo sprva prisluhnili pesmi, ki so jih peli otroci, nato dekliški in fantovski pesmi, pa vojaški in za tem še svatovski in ženitovanjski. Sledila je pesem, ki je bila prisotna pri opravljanju kmečkih opravil, pri spravljanju poljskih pridelkov, ličkanju koruze, ribanju repe in zelja, luščenju fižola in pri trgatvi. Ljudska pesem pa je našla svoje mesto tudi ob smrti. Človeku, ki živi z naravo ali blizu nje, je namreč smrt enako domača kot rojstvo ali ženitev, saj jo srečuje na vsakem koraku kot docela naraven pojav. In konec koncev je smrt in prehod v večnost krona našega življenja.

Ljudskim pevcem Zarja so se tako ta večer na odru pridružili učenci, ki prihajajo iz domače Osnovne šole Kopanj, Mlada zarja iz Račne, Koledniki iz Bušeče vasi, Bodeče Neže s Primskovega pri Kranju, Godci AFS ozara s Primskovega pri Kranju in Fantje z vasi iz Škocjana.  

S strokovne plati pa je slovensko pesem skozi celoten večer komentirala Dušica Kunaver, profesorica angleščine in ruščine, zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva, avtorica in izdajateljica poljudno znanstvenih in leposlovnih knjig ter pedagoških priročnikov.

Župan dr. Peter Verlič je tako ob koncu prireditve dejal, da je bila prireditev pravzaprav pravo predavanje. Zbranih je bilo toliko čudovitih misli, ob katerih smo se res lahko zamislili. Slavljencem je ob njihovi 20-letnici delovanja iskreno čestital, tudi sam pa je z nami delil nekaj svojih misli. »Multikulturnost nas je praktično preplavila. Migracije, migrantski tokovi, novi socialni mediji, telefoni, padajo meje. Kar nekako se nam zdi, da je tuje lepše kot domače. In res sem vesel, da smo v  občini Grosuplje nekako drugače zastavili zgodbo. Marsikje že ponosno plapolajo slovenske zastave, pri vas, v vaši krajevni skupnosti, ste bili drugi v občini, ki ste jo postavili. Svojih korenin se moramo zavedati. Če se jih ne bomo zavedali, če nam te strohnijo, v viharju ne bomo mogli obstati,« je povedal župan in svoje misli zaključil z besedami: »Zavedajmo se dediščine preteklosti, da bomo imeli doto za prihodnost«. 

Podpredsednica Sveta območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ivančna Gorica Sabina Strnad pa je ljudskim pevcem Zarja ob tej priložnosti podelila Maroltovo priznanje za dolgoletno poustvarjanje nematerialne dediščine. Račna je namreč tradicionalno prostor, kjer se raziskuje, deluje, podaja in razvija nove in stare interpretacije ljudskega izročila. Zato so vse dejavnosti v okviru Kulturnega društva Franceta Prešerna Račna izjemno dragocene. S prireditvijo, ki že 20 let praznuje oz. povezuje in prikazuje različne pristope v petju ljudskih pesmi iz vse Slovenije, se zavest o pomenu le te ohranja in razvija ter širi naprej.

Pevcem ljudskih pesmi Zarja je zaželela še veliko lepih trenutkov pri druženju, predvsem pa nadaljevanje na njihovi dobro zastavljeni poti. »Hvala za vse vaše dosedanje delovanje ter za iskreno predanost ljudskemu izročilu,« je še dejala.


Foto in video: Brane Petrovič