Potok Bičje, po katerem je poimenovan rezervat, teče po dnu ravnice zahodno od mesta Grosuplje. Značilna rdečkasta prst zadržuje padavinsko vodo na površini in ohranja močvirni značaj terena. Področje rezervata je neke vrste naravni zadrževalnik visokih voda, ki preprečuje poplave okoliških naselij in kmetijskih površin. Ob daljših deževnih obdobjih, ko je vode preveč, Bičje prestopi bregove in poplavi ravnico. Vode z območja rezervata se stekajo v Podlomščico, ta pa preko Radenskega polja odteka v kraško podzemlje skozi sisteme kraških jam, sifonov in rovov. Višja gladina talne vode in redne poplave omejujejo zaraščanje dragocenih, močno ogroženih vlažnih travnikov in meandrov. Rezervat nudi življenjski prostor številnim redkim vrstam rastlin in živalim. Med zanimivejše močvirske rastline sodijo močvirski svišč, različne vrste kukavic in trstičje. Pester živalski svet sestavljajo ptiči, kačji pastirji, dvoživke ter raki jelševci.