Dobro ohranjeno prazgodovinsko naselje z umetno narejenimi terasami in obrambnimi nasipi, veliko število rodovnih gomil, pestra zgodovina arheoloških raziskav in bogate arheološke najdbe uvrščajo Magdalensko goro med najbolj znana arheološka najdišča v Sloveniji. Večina najdbe izvira iz 8. do 1.stoletja pr. Kr., nekaj izkopanin pa je iz rimskih in srednjeveških časov. Najdbe hranijo muzeji v Ljubljani, na Dunaju in v Harvardu.
Na vrhu griča, na mestu akropole nekdanjega gradišča stoji cerkev svete Magdalene, zgrajena v kmečkem gotskem slogu. Urejena sprehajalna arheološka pot vas bo vodila po zavarovanem območju kulturne dediščine. Sprehajalna - učna pot omogoča ogled še vidnih ostankov železodobnega gradišča in oriše način življenja takratnih prebivalcev.