"Kadar pišem se poslužujem ameriškega izražanja, ki je tudi del mojega mišljenja. Ampak seveda sem se rodil kot Slovenec, tukaj v Sloveniji na Kranjskem, tega ni mogoče zanikati. In ako lahko sodim po čustvih, ki sem jih spoznal odkar sem se vrnil, sem tudi Slovenec. Tu je moja mati- Slovenka je in jaz sem njen sin..."

Louis Adamič

Priznani publicist se je rodil v majhni vasi Praproče pri Grosupljem, večino svojega življenja pa je preživel v Združenih državah Amerike. Louis Adamič je bil rojen 21.marca 1898 v trdni kmečki družini v Prapročah pri Grosupljem. V dvanajstčlanski družini je bil "črna ovca", saj ga nikoli ni zanimala šola, pa tudi želja staršev, da bi postal duhovnik, ga ni pritegnila, navdušil pa ga je Novi svet. Katero pot je štirinajstletni Lojzek izbral, so starši izvedeli šele iz pisma, ki ga je poslal iz Združenih držav Amerike. Za svoj "pobeg od doma " je kasneje "obtožil" nemirni duh, ki ga je vlekel iz Kranjske v neznani svet z željo po doživetjih. Prav ista sila pa mu je pomagala, da se je iz navadnega delavca sčasoma prebil v priznanega slovenskega in ameriškega pisatelja ter publicista.

Po ameriški gospodarski krizi 1929 pa se je odločil, da bo začel potovati po skrivnostni novi domovini z namenom, da bi proučil življenje izseljencev in pisal o njih. S tem problemom je povezal tudi boj delavstva proti izkoriščanju. Tako je nastalo prvo večje delo "Dinamit".

Po devetnajstih letih bivanja in ustvarjanja v Ameriki je prejel za delo "Dinamit" in "Smeh v džungli" Guggenheimovo štipendijo in šolanje v Evropi. To pa je bil tudi glavni razlog, da se je prvič odpravil na obisk v domovino, pravzaprav ga je za obisk rojstnega kraja prepričala njegova žena Stella. V delu, ki je nastalo iz spominov na prvo vrnitev domov - "Vrnitev v rodni kraj"- pisatelj celo priznava, da je bil obisk bolj "nujno zlo", saj je bil namen potovanja v Evropo ustvarjanje novega dela o Ameriki. V njegovih delih je čutiti zanimanje za obe domovini. V svoje literarno delo je namreč vključeval oba svetova. Živel je na drugem kontinentu, vendar se je imel za Slovenca. Star komaj triinpetdeset let je bil žrtev atentata. Njegova dela (Vrnitev v rodni kraj, delo, ki opisuje pisateljevo prvo vrnitev v takratno Jugoslavijo je postalo v Ameriki uspešnica. Kasneje pa je napisal še znana dela kot so: Moja Amerika, Iz mnogih dežel, Narod narodov, Večer v Beli hiši...) so ostala dragocen dokument o življenju slovenskih izseljencev na drugi strani oceana.

Njegove dejavnosti so segale preko celin in morij, od Kalifornije do tedanje Jugoslavije. Zanimala so ga tako politična kot socialna vprašanja.. Skozi njegova pisma je moč spremljati tudi znanstva in stike z različnimi sodobniki, kot so Robinson Jefferson, Janko Lavrin, predsednik F.D. Roosvelt, D.D.Eisenhower...

V času svojega ustvarjanja je bil znan kot optimist, domoljub, poznali so ga kot človeka, ki se je vseskozi boril za pravico. Svoje mnenje o političnih sistemih in socialnih odnosih je rad izražal javno. S svojim političnim delom in nazori pa si je nakopal veliko število nasprotnikov med reakcionarnimi ameriškimi krogi, zlasti, ko je v začetku leta 1951 hkrati z drugimi vidnimi ameriškimi književniki in kulturnimi delavci podpisal spomenico za obrambo ogrožene kulturne svobode v Združenih državah. Istega leta je bil ubit na svoji farmi v Milfordu. Do danes pa so ostali neznani rezultati preiskave njegove smrti...

Ob obletnici rojstva slovenskega in ameriškega pisatelja, njegov rojstni kraj obiščejo mladi novinarji in literati iz osnovne šole Louis Adamič in Šmarje Sap ter položijo cvetje pod spominsko ploščo na hiši.. Organizator spomina na rojaka je že tradicionalno Zveza kulturnih organizacij občine, ki na ta dan tudi pripravi že Srečanje mladih literatov in novinarjev. Mladi se na teh srečanjih pogovorijo o delu pisatelja, njegovi vlogi v publicistiki in njegovem mestu med tujimi in domačimi pisatelji. Na temo "Spomin nanj pa živi.." mladi Adamiču v spomin izdajo tudi časopis Vetrnica, ki izide kot priloga občinskemu časopisu Grosupeljski odmevi.

Pomen Adamičevega dela

Danes se Adamičevo literarno in publicistično delo, po mnenju slovenske literarne zgodovine, vrednostno uvršča v pomembnejši del slovenske literature in je svojevrsten dokument o življenju slovenskih izseljencev v Ameriki. S svojim delom je približal dva svetova, ki sta si bila do tedaj tuja. Kasneje so ga v ameriški Enciklopediji ameriških etničnih skupin zabeležili kot začetnika etnicističnega gibanja v Ameriki.

Slovenska izseljeniška matica mu je leta 1956 v centru občine Grosuplje v čast postavila spomenik, prav tako so isto leto odkrili tudi spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši.

Na plošči je napis: "Iz tega doma je odšel v svet naš nepozabni Louis Adamič..." Od leta 1967 nosi literatovo ime glavna ulica v naselju Grosuplje, po svojem rojaku pa smo grosupeljčani poimenovali tudi občinsko osnovno šolo.

Ob desetletnici njegove smrti pa je bilo zapisano: "Čeprav je bil Louis Adamič ameriški pisatelj in po svojih nazorih pristen Američan, je ostal s svojimi čustvi do zadnjega diha Slovenec. Tako ga imamo po vsej pravici tudi za svojega pisatelja, ki nam ima povedati za nas veliko važnega in zanimivega."