Dobro ohranjeno prazgodovinsko naselje z umetno narejenimi terasami in obrambnimi nasipi, veliko število rodovnih gomil, pestra zgodovina arheoloških raziskav in bogate arheološke najdbe uvrščajo Magdalensko goro med najbolj znana arheološka najdišča v Sloveniji. Najdbe, ki večinoma izvirajo iz 8. do 1.stoletja pr.Kr., danes hranijo muzeji v Ljubljani, na Dunaju in v Harvardu.

Arheološko pot je v letu 1998 uredila Občina Grosuplje v okviru načrtnega urejanja ter uveljavljanja kulturne in naravne dediščine na svojem območju. Pot v celoti poteka po ožjem varovanem območju, ki ga ščiti odlok o zavarovanju kulturne dediščine, zato ob pripravi ni bilo novih posegov v zemeljske plasti. Urejena je tako, da omogoča ogled še vidnih ostankov železnodobnega gradišča in gomil. Področje danes prekriva gozd, najbližja naselja so odmaknjena, kar divjadi omogoča mirno bivanje.

Promet je na območju poti zato omejen, motorjem povsem prepovedan, gorski kolesarji pa smejo uporabljati le urejene gozdne poti.

Na Magdalensko goro?

parkirišče: urejeno na začetku poti začetek poti ob cesti Šmarje-Sap - Lipoglav
število informativnih točk: 8
dolžina poti: približno 2 km
višinska razlika: 40 m
čas ogleda: 40 min zložne hoje
povezava z drugimi kraji: Hrastje pri Grosupljem po grosupeljski pešpoti