Izvor imena Grosuplje

Zgodovinski viri razkrivajo, da se ime Grosuplje prvič pojavi davnega leta 1136, bilo je zapisano kot GROSLUPP ali po Valvasorjevo Velike uplje.

Ime ima kar 13 razlag in najbolj lahko verjamemo tisti, ki pravi, da je ime nastalo po pogrezljivem kraškem svetu "grezopolje".

Grosupeljski hribi naseljeni že v haltštatski dobi

Izkopanine na Koščakovem in Cerkvenem hribu kažejo, da je bilo območje Grosupljega naseljeno že v halštatski dobi, približno 500 let pr.n.š.. Po severnem delu občine je bila v času rimskega imperija speljana pomembna cesta, ki je povezovala Akvilejo in Sirmij ob spodnji Savi v Vojvodini. Skoraj po isti trasi sedaj teče vzhodni del avtoceste, imenovane Ilirika

Srednji vek

Na višjih hribih so ob srednjeveških cerkvicah in utrdbah zagoreli opozorilni kresovi. V te utrdbe so spravili žito in druge jestvine. Ženske, otroke in ostarele ter nekaj živeža in živine so poskrili v Ledenico v današnji Županovi jami in druge kraške jame, ki jih tod ni tako malo.

Kljub nekaterim prizadevanjem in utrjevanju so bili gradovi preslabo organizirani, da bi zadovoljivo branili ljudi pred turško navarnostjo. V osrčju Kranjske dežele, v Škocjanskih hribih, v pokrajini, ki so ji vladali mogočni Turjačani, pa so pri sv.Kancijanu v Škocjanu krstili Primoža Trubarja. Prav v tej cerkvi je bil nato od 1585 do 1589 leta župnik Jurij Dalmatin. Prve knjige, ki so na Slovenskem vzniknile v obdobju protestantizma, pa so temeljni kamni v prebujanju narodne zavesti.

S priporočilom stiških menihov o obrambi pred turško nevarnostjo so leta 1493 ob cerkvici sv. Miklavža nad Cerovim zgradili obzidje in v utrdbi več prostorov za shranjevanje živeža. Podobni kmečki tabori so bili tudi na Kopanju pri Veliki Račni, v Šmarju ob cerkvi, na Železnici pri Škocjanu, morda tudi na Magdalenski gori in še kje.

Novejša zgodovina

Sicer pa se je Grosuplje v zares pomembno cestno in železniško križišče razvilo v 19.stoletju. tedaj je bila leta 1869 zgrajena cestna povezava z dolino Krke, oziroma Žužemberkom. Leta 1893 je bila prek Grosupljega zgrajena še železniška proga Ljubljana - Kočevje, leto pozneje pa je prvi vlak iz Ljubljane skozi Grosuplje odsopihal tudi v Novo mesto. Železnica je tem krajem prinesla hiter razvoj. V tamkajšnje gostilne so začeli prihajati ljudje iz okolice, pojavile pa so se tudi trgovine, ki so preprodajale tovorjeno blago in tržne presežke okoliških kmetov.

Grosupeljčani in okoličani so se večinoma ukvarjali s kmetijstvom, tovorništvom, mlinarstvom, pa tudi usnjarstvom in opekarstvom. V okolici Šmarja so gojili tudi lan in konopljo.

Po drugi svetovni vojni se je naselje začelo hitro širiti in se je razvijalo v gospodarsko in upravno središče, pa tudi v središče v samem fizičnem pomenu besede, saj se v Grosuplje steka večina komunikacijskega omrežja.