Magdalenska gora na poti kulturne dediščine Šmarje – Sap
V soboto, 14. oktobra 2017, so se na Magdalenski gori zbrali številni pohodniki, nekateri so prišli iz grosupeljskega, drugi iz šmarskega konca. Tam pa so ta dan za vse pohodnike in tudi druge obiskovalce člani Turističnega društva Šmarje – Sap pripravili res lepo prireditev. Da je bilo vzdušje še prijetnejše, so poskrbeli tudi sončni žarki, ki se jim je ravno takrat uspelo prebiti skozi meglo.
Zbrane na prireditvi so nagovorili predsednik Turističnega društva Šmarje – Sap Jože Grozde, arheologa dr. Marko Frelih in Maja Bricelj ter župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič, nagovorom pa je sledilo slovesno odkritje nove informacijske table.
»Danes je tukaj praznično. Po dolgih letih stagniranja in propadanja obeležij na Magdalenski gori je Turističnemu društvu Šmarje - Sap uspelo priključiti to pomembno arheološko najdišče iz železne dobe in priljubljeno turistično točko na našo že obstoječo Pot kulturne dediščine Šmarje - Sap,« so bile uvodne besede predsednika Turističnega društva Šmarje - Sap Jožeta Grozdeta.
Povedal je, da delo društva temelji na prostovoljstvu in izjemni predanosti članov, ki jim ni žal časa in energije za skupno dobro. Njihov največji in najzahtevnejši projekt je bil ureditev Poti kulturne dediščine Šmarje - Sap, ki so ga s pridobljenimi evropskimi sredstvi izvedli leta 2009. Tokrat pa jim je v sodelovanju z Občino Grosuplje, Zavodom za varstvo kulturne dediščine, arheologi, ilustratorjem, pomagali so tudi domačini, uspelo postaviti še eno informativno tablo na Poti kulturne dediščine Šmarje - Sap, obnovili pa so tudi informativno tablo Učne arheološke poti Magdalenska gora.
Arheologinja Maja Bricelj je ob tem dodala, da bo kulturna dediščina Šmarja - Sapa z novo informativno tablo tako prostorsko kot tudi časovno celostno predstavljena. Pot kulturne dediščine Šmarje - Sap je pestra in raznolika. Na eni strani so predstavljena različna časovna obdobja, od prazgodovine, Rimskega obdobja, do srednjega veka in ne nazadnje do časov naših pradedov. Na drugi strani pa so predstavljene različne zvrsti kulturne dediščine, arheologija, umetnostna zgodovina, zgodovina in etnologija. Vsebina na tablah je osvetljena z ilustracijami priznanih slovenskih ilustratorjev, tako da je ta pot postala neke vrste tudi galerija na prostem. To pa velja tudi za novo tablo na Magdalenski gori. Za ilustracije gre tokrat zahvala ilustratorju Petru Škerlu.
»Arheološke zgodbe se z novimi raziskavami vedno znova dopolnjujejo. Včasih tudi spreminjajo. In kot ste lahko tudi v tem prostoru spremljali, so arheološke ekipe hitele s svojim delom, preden so nastajali trgovski centri, bencinske črpalke in podobno. Prav povsod so na plano prihajale nove najdbe in nova odkritja. Arheologi se trudimo razumeti zapise v zemeljskih plasteh, ki so kot nekakšni odtisi preteklega človekovega delovanja. In potrebno je, da te zapise in odtise pravilno razberemo. To je seveda naloga arheološke stroke. Naloga nas vseh pa je, da potem te odtise tudi varujemo. In Turistično društvo Šmarje - Sap je v vseh teh letih dokazalo, da se tega zelo dobro zaveda,« so bile zaključne misli arheologinje Maje Bricelj.
Arheolog dr. Marko Frelih pa nam je povedal več o pomenu same Magdalenske gore. Kot arheološko najdišče je ta velikega pomena tako iz arheološkega, historičnega, prazgodovinskega vidika, velik je tudi njen sodobni pomen. Če gledamo pomen Magdalenske gore iz arheološkega vidika, se moramo vrniti v prazgodovino, v 5. oz. 6. stoletje pred Kristusovim rojstvom. Takrat je bila Magdalenska gora v širšem slovenskem prostoru zagotovo ena največjih naselbin. Verjetno je šlo na Magdalenski gori za nek upravni verski center, medtem ko je glavnina prebivalstva živela v dolini. Na njenem robu je bilo ogromno pokopališče z gomilami, v katerih je pokopanih več rodov. V eni gomili pa najdemo tudi po 300 ali 400 grobov. Te gomile so danes le delno raziskane, a kljub temu lahko o pomenu Magdalenske gore govorimo v širšem evropskem ali sredozemskem kontekstu. V teh grobovih so namreč arheologi odkrili izjemno gradivo, med katerim posebej izstopa tako imenovana situlska umetnost. Situle so bile bronaste posode, obredne posode, ki so jih s posebnim namenom polagali pokojnikom v grob. Okrašene so bile z motivi, ki so izražali posmrtno življenje.
Dr. Marko Frelih tako meni, da je nova informativna tabla velika pridobitev, potrebno pa bi bilo razmišljati še dlje, mogoče celo o nekem arheološkem turistično informativnem centru. Najdbe iz Magdalenske gore so danes v svetovnih muzejih, predvsem v ZDA, na Dunaju, pa tudi v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani, morda bi se jih dalo vsaj v obliki kopij dobiti nazaj.
»Temu, kar sta povedala predhodnika, ni kaj dodati. Storiti moramo vse, da ta biser, Magdalensko goro, oživimo in umestimo na evropski zemljevid,« pa je dejal župan dr. Peter Verlič. Članicam in članom Turističnega društva Šmarje – Sap se je zahvalil za vso energijo, ki jo vlagajo, in nas tako vsako leto spomnijo na Magdalensko goro. Bi pa bilo sedaj Magdalensko goro res potrebno postaviti v pravi kontekst. Na občini smo pred dobrim letom ustanovili Medobčinski razvojni center občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje, z namenom, da poskušamo pridobiti čim več evropskih sredstev. Kar sta povedala arheologa, pa bi lahko bila pomembna vsebina za dokumentacijo, v kolikor se bo našla priložnost za prijavo na kakšen razpis.
Župan nam je še zaupal, da je bila ob praznovanju 20-letnice občine Grosuplje naša velika želja, da bi originalno svastiko teh konjičkov, ta artefakt, ki je bil tukaj izkopan, dobili iz ameriške univerze v Slovenijo, da bi ga lahko razstavili in bi bil nam vsem na vpogled. Vendar pa so bili stroški za to preveliki, tako da bo potrebno počakati na kakšno drugo priložnost. »Je pa tako. Magdalenska gora, Radensko polje, Županova jama, Tabor Cerovo in sedaj po ta novem tudi Koščakov hrib, ki bo kmalu sprejet v prostorskih dokumentih, bodo prepoznavne točke občine Grosuplje v prihodnje. V to sem prepričan,« je še dejal župan.
V daljavi smo nato zaslišali kočijo in na prizorišče se je iz gradu Bogenšperk pripeljala sama vojvodinja Mecklenburška. Zgodba nas je popeljala v čas, ko so na Magdalenski gori izkopavali gomile in v njih našli dragocene najdbe.
Prireditev, skozi katero nas je popeljala Tanja Zavašnik, so s petjem sklenile pevke Ženskega pevskega zbora Magdalena.
Video: Brane Petrovič