Kopanj je eden najlepših osamelcev na Slovenskem, njegova zanimivost pa je tudi studenček, ki izvira 10 m nad nivojem kraškega polja. Studenček ima stalno vodo, ki ne presahne niti v največji suši. V ljudskem izročilu mu pripisujejo čudodelne učinke za zdravje oči. Zavetnica studenčka je lurška Mati božja, katere kip se nahaja v majhni kapelici nad njim.
Slika v živo s Tabora Cerovo

odmevi logo

Navodila za dopisovalce

Cenik oglaševanja

Cenik novinarskega in ostalega dela

Rok za oddajo prispevkov in oglasov je 4. september 2017. Posredujete jih lahko na odmevi@grosuplje.si ali na grosupeljski.odmevi@gmail.com. Naslednja številka Grosupeljskih odmevov izide predvidoma 21. septembra.

 

DOSN 2015   2020   naslovnica

zlati kamen 2017

Mladim prijazna obcina logo

logo podlage2

cista krka

KAM NA IZLET?

 

Županova jama

Zupanova jamaPodzemni biser dolenjskega krasa leži pri vasi Velike Lipljene, 8 kilometrov južno od Grosuplja, v neposredni bližini protiturške utrdbe Tabor Cerovo. Podzemno lepotico je leta 1926 odkril takratni šentjurski župan Jože Perme, kasneje je bila jama preimenovana v Taborsko, lokalni prebivalci pa so prvotno ime obudili leta 1996. Jamo sestavlja sedem čudovitih dvoran, ki jih povezuje preko 600 metrov urejene poti, jamo razsvetljujejo posebni reflektorji.

Vhod v jamo je skozi jamo Ledenico, ki je bila okoliškim prebivalcem znana že več stoletij.  Opisoval jo je tudi J. V. Valvasor v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« leta 1689. Domačini so jo uporabljali za skrivališče ob turških vpadih, kasneje pa tudi za shranjevanje ledu in živeža v poletnih mesecih, ko temperatura v spodnjem delu jame doseže le okoli 4 ˚C. Iz Ledenice nas pot vodi po umetnem rovu v Srebrno dvorano, bogato s kristalnimi kapniki in sigastimi ponvicami. Naslednja je Županova dvorana, v kateri je viden prvotni vhod skozi strop. Pot vodi naprej skozi Veliko dvorano s številnimi kapniškimi tvorbami v Blatno dvorano, kjer se nahaja najmogočnejši kapnik v jami, ki meri v obsegu 7 metrov. Strm rov nas pripelje v Matjaževo dvorano z najlepšim kapnikom v jami, imenovanim »Prestol kralja Matjaža«. Sledita še Zadnja dvorana z globokim breznom ter Igorjeva dvorana, ki pa je dostopna samo jamarjem. 

Jama meri v dolžino 360 metrov, kljub majhnosti pa vsebuje vse značilne kapniške tvorbe in druge jamske pojave: kapnike vseh vrst oblik in barv, prepade, brezna, rove, sigaste ponve s kristalno čisto vodo, pozimi pa tudi ledene kapnike v Ledenici. Zanimivo je tudi živalstvo v jami, ki je prilagojeno na podzemeljsko življenje. Prebivalci podzemeljskega sveta so prilagojeni na temo in hladne razmere, ki vladajo v jami. Tu živijo jamske kobilice, polži jamničarji, jamski hrošči in več vrst netopirjev.

Trajanje ogleda: 70 minut

Vodeni ogledi jame:

Od maja do septembra: sobote, nedelje in prazniki ob 15. uri.
Marec, april, oktober in november: nedelje in prazniki ob 15. uri
Skupinski ogledi za skupine (najmanj 5 odraslih) po dogovoru.   
tel/fax: 01 7861 323
GSM: 041 407 705
e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Vstopnina v Županovo jamo:

odrasli: 7 EUR
otroci: 5 EUR

 

Tabor Cerovo

Tabor CerovoSamo nekaj kilometrov jugovzhodno od Grosupljega, v neposredni bližini Županove jame, se nahaja Tabor Cerovo. Protiturški tabor na razgledni vzpetini je bil zgrajen konec 15. stoletja. Obzidje okoli cerkvice sv. Nikolaja  so zgradili okoliški kmetje, da bi se zavarovali pred turškimi vpadi na slovensko ozemlje. Tabor Cerovo je eden redkih protiturških taborov, ki so se ohranili do današnjih dni. Po svoji velikosti spada med manjše tabore. Dvovišinsko obzidje s številnimi strelnimi linami in tremi stolpi predstavlja kmečko arhitekturo najvišjega nivoja. Stolpi so razporejeni tako, da omogočajo nadzor nad vso okolico.

Cerkev sv. Nikolaja je zgrajena na ostankih prazgodovinskega naselja. Prvič je omenjena v pisnih virih leta 1526, vendar pa njena romanska zasnova daje slutiti, da je bila zgrajena že v 13. stoletju. Današnjo obliko je dobila leta 1702. Notranjost cerkvice krasijo freske iz začetka 16. stoletja. Posebna zanimivost je poslikana slavoločna stena s prizorom daritve Kajna in Abela.

Po adaptaciji (1999) je Tabor Cerovo postal eden najpomembnejših kulturnozgodovinskih spomenikov v Sloveniji.

Ob vznožju Tabora vabi Puščava, vrtača s kapelico Sv. Antona Puščavnika.

Trajanje vodenega ogleda: 40 minut

Slika v živo s Tabora Cerovo.

 

Magdalenska gora

Magdalenska goraDobro ohranjeno prazgodovinsko naselje z umetno narejenimi terasami in obrambnimi nasipi, veliko število rodovnih gomil, pestra zgodovina arheoloških raziskav in bogate arheološke najdbe uvrščajo Magdalensko goro med najbolj znana arheološka najdišča v Sloveniji. Večina najdbe izvira iz 8. do 1. stoletja pr. Kr., nekaj izkopanin pa je iz rimskih in srednjeveških časov. Med pomembnejše predmete sodijo: bronaste situle, orožje in druga vojaška oprema, različne zaponke in okrasni nakit. Okrasna ploščica v obliki štirikrakega križa s konjskimi glavami je osnova za podobo grba občine Grosuplje. Najdbe hranijo muzeji v Ljubljani, na Dunaju in v Harvardu.
 
Na vrhu griča, na mestu akropole nekdanjega gradišča stoji cerkev svete Magdalene, zgrajena v kmečkem gotskem slogu. Urejena sprehajalna arheološka pot vas bo vodila po zavarovanem območju kulturne dediščine. Sprehajalna - učna pot omogoča ogled še vidnih ostankov železodobnega gradišča in oriše način življenja takratnih prebivalcev.
 
Trajanje vodenega ogleda: 60 minut

 

Krajinski park Radensko polje

Radensko poljeJugovzhodno od Grosupljega se nahaja slikovito kraško polje, imenovano Radensko polje. Radensko polje med letom večkrat zamenja svojo podobo. Za pisano barvno odejo poskrbijo rastline, dopolnjuje pa jo še narava z različno visokimi nivoji vode ter čarobnim ledenim oklepom v zimskem času. V pomladnem in jesenskem obdobju se polje spremeni v presihajoče jezero. Zima s snegom in ledom daje polju poseben čar, v poletnem času pa se bohoti v čudovitih barvah. Kot najmanjše med devetimi izrazitejšimi kraškimi polji v Sloveniji nam zgoščeno prikazuje najraznovrstnejše kraške pojave. Čarobnost območja in pestrost rastlinskega ter živalskega sveta tako lahko odkrivamo skozi vse letne čase.

Po polju se igrivo pretakajo tri vode. Z zahoda priteka Dobravka ter ponika v ponorne rupe in jame kmalu po vstopu na polje. Po sredini polja teče Zelenka, ki izvira na zahodnem robu ter ponikne v rupah na vzhodnem robu, višje vode pa dosežejo jamo Pekel. Na južnem delu polja po slikovitih meandrih vijuga Šica, ki se našim očem skrije v Zatočnih jamah. Zanimiv kraški pojav s svojo dvojno funkcijo predstavljajo retja ali estavele. Ob začetku poplavljanja delujejo kot izviri, ob upadanju vode pa kot ponori. Ob večjih deževjih, ko vode prestopijo bregove retij in jam, se Radensko polje spremeni v veliko jezero, sredi katerega se dviga skrivnostni osamelec Kopanj. Vode, ki ponikajo na Radenskem polju v zapleten sistem podzemeljskih rovov, ponovno pritečejo na dan v izvirih Krke. Največjo vrednost Radenskemu polju dajejo mokrotni travniki. Ti nudijo življenjski prostor številnim ogroženim rastlinam in živalim. V občutljivem rastlinskem svetu najdemo redke vrste rastlin, kot so sibirska perunika, močvirska kukavica, močvirski svišč in druge. Prav tako pa kraški močvirni svet nudi dom številnim vrstam živali, žuželk in dvoživk, med katerimi je tudi človeška ribica (Proteus anguinus). Pestrost polja dopolnjujejo številne vrste ogroženih ptic in metuljev. Ugodne življenjske razmere pa Radensko polje nudi tudi za bele štorklje.  V občini se nahaja kar sedem gnezdišč te zanimive ptice, kar je največja koncentracija štorkelj v osrednji Sloveniji. Zaradi bogatega življenjskega prostora in ogroženih vrst je Radensko polje uvrščeno v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Leta 2012 je bilo Radensko polje razglašeno za krajinski park.

Radensko polje je dolgo 4 km in široko 1 km. Obdajajo ga strma gozdnata pobočja, ki segajo do 300 metrov visoko. Nahaja se južno od Grosupljega ob glavni cesti Grosuplje–Račna–Videm Dobrepolje. Izhodišče izletov na polje je Grajski vrt Boštanj.

Trajanje vodenih ogledov:
- severni del (Grad Boštanj, razstavljalnica avtomobilov, ponor reke Dobravke) – 2,5  uri;
- južni del (Mala Račna, Zatočne jame, Kopanj) – 2,5 uri;
- krožni pohod po celotnem polju – 6 ur.

 

Osamelec Kopanj (France Prešeren)

Osamelec KopanjKopanj je najlepši primer osamelca na krasu. Hribček, ki se dviga 70 metrov visoko iz sredine kraškega polja, spominja na otok; v času poplav, predvsem spomladi in jeseni, to tudi skoraj postane. Kopanj je bil zanimiv že v davni preteklosti, saj je bilo tu prazgodovinsko gradišče. Iz ostankov tega gradišča je bila zgrajena prvotna cerkev Marije Vnebovzete, katere prva omemba sega v leto 1433. V času turških vpadov so okoli nje zgradili obzidje, ki pa se je le delno obdržalo do današnjih dni. Baročna cerkev je skozi zgodovino večkrat spreminjala svojo podobo. Med drugo svetovno vojno je bila močno poškodovana. Ob cerkvi se nahaja župnišče, v katerem je nekaj let otroštva preživel dr. France Prešeren. Njegov stric, vaški kaplan, ga je tu naučil brati in pisati. Tik pod vrhom stoji osnovna šola, v kateri poteka pouk že od leta 1865.

 
Zanimivost Kopanja je tudi studenec na severni strani, ki izvira 10 m nad nivojem kraškega polja. Studenec ima stalno vodo, ki ne presahne niti v največji suši. Voda je pitna in v ljudskem izročilu celo slovi po zdravilni moči, predvsem za oči. Zavetnica studenčka je lurška Mati božja, katere kip se nahaja v majhni kapelici nad njim. 

 

Grad Boštanj

Grad BostanjGrad Boštanj je bil zgrajen v sredini 16. stoletja. Po izročilu so najprej zgradili samo stražni stolp, kasneje pa so ga razširili ter obdali z obzidjem in obrambnimi stolpi. Mogočno grajsko poslopje so poimenovali Weissenstein. Ime je najverjetneje dobil po belem kamnu, iz katerega je bil zgrajen. V 18. stoletju je zaslovel kot eden najlepših slovenskih gradov. Grad je bil v drugi svetovni vojni močno poškodovan. Na veličastnost nekdanje mogočne zgradbe nas opominjajo ostanki zidov.

 

Ostri vrh nad vasjo Čušperk

Ostri vrh nad CusperkomNa Ostrem vrhu nad vasjo Čušperk mogočno plapola slovenska zastava. Obeležje v obliki prisekane piramide višine 1,6 m, na kateri je postavljen 12 m visok drog z državno zastavo, ki meri 8,2 x 4,1 m, stoji na nadmorski višini 675 m, od tam pa se razprostira čudovit pogled vse do Gorjancev, Zasavskega hribovja, Savinjskih Alp, Kamniških Alp, Karavank ter dela Julijskih Alp. Ob zelo lepem vremenu je v smeri proti jugu viden celo Snežnik.

Do obeležja lahko dostopamo z več strani. Obiskovalcem  priporočamo pot z zgornjega parkirišča, od koder je do cilja cca 5 min hoje. Pot je utrjena in označena. Pohodniki pa imajo možnost parkirati avtomobile na označenem parkirišču v Čušperku, cilj dosežejo v dobri uri hoje skozi gozd. Pot je nezahtevna in primerna za vse starostne skupine.

 

Log pod vasjo Cerovo

LLog pod vasjo Cerovoog pod vasjo Cerovo s svojo ureditvijo predstavlja primer dobro vzpostavljenega odnosa med sodobnim človekom in naravo, ki jo je potrebno ohranjati in njeno življenje približati ljudem. Ob ribniku je urejena ornitološko – botanična krožna učna pot z opazovalnico za ptice, iz katere je mogoče v miru opazovati in fotografirati tamkajšnje ptice, spremljati igro kačjih pastirjev ali pa le prisluhniti žabjemu regljanju in zvokom narave. Mejica ob učni poti, zasajena z različnimi vrstami grmovnic, in nasad dreves na otoku predstavljata zavetje in hrano mnogim pticam, ki živijo ob gozdu, na travniku in ob vodi. Nad sadovnjakom in zeliščnim vrtom, v katerem uspevajo mnoge medovite rastline, stoji čebelnjak.

Log pod vasjo Cerovo se nahaja na čudovitem  stiku gozda in travnikov, tik ob odseku Evropske pešpoti E6 med Grosupljem in Županovo jamo.

 

Kucelj

Kucelj je najvišji vrh občine Grosuplje in ima 748 m nadmorske višine. Nahaja se severno od Višnje gore in južno od Malega in Velikega Trebeljevega. Sam vrh je prostran, travnat in na njemu stoji manjši geodetski stolp z žigom. Iz stolpa, na katerega se lahko povzpnemo, se nam odpre razgled proti Kamniško-Savinjskim Alpam, vidijo se tudi Julijske Alpe. Razgled po Posavskem hribovju, ki je sicer kot na dlani, delno zakrivajo drevesa.

Pot na Kucelj predstavlja kratek sprehod v naravi, primerna je običajna pohodniška oprema.

 

Občina Grosuplje
Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje

© 2011 - 2016 Grosuplje, vse pravice pridržane. Izdelava Degriz.